Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kíhavica -e ž (í)
knjiž. vnetje sluznice v nosu, ki povzroča kihanje: imela je stalno kihavico
SSKJ²
kíhavka -e ž (í)
ekspr. ženska, ki (pogosto) kiha:
SSKJ²
kihljáj -a m (ȃ)
sunkovit, glasen izdih zraka zaradi dražljajev v nosu: kihljaj napoveduje nahod
SSKJ²
kíhniti -em dov. (í ȋ)
1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: kihnil je, morda je prehlajen; brezoseb. kihnilo se mi je
2. pog., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: tam še kihniti ne smeš; niti kihnil ni, pa so ga vrgli ven
SSKJ²
kíj -a m (ȋ)
1. kratka palica z odebeljenim koncem: težek kij; sekira in kij
♦ šport. telovadno orodje za vaje z rokami
2. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat: slišali so se udarci sekire in kija
SSKJ²
kijáča -e ž (á)
star. kij: udaril ga je s kijačo / zabiti kol s kijačo z batom
SSKJ²
kíjast -a -o prid. (ȋ)
podoben kiju: kijasta oblika
♦ bot. kijasti lisičjak rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum
SSKJ²
kíjec -jca m (ȋ)
manjšalnica od kij: v roki je stiskal svoj kijec / udarjati s kijci po deski
SSKJ²
kíkbôks tudi kickbox -a [kígbôks] m (ȋ-ȏ)
boksu podoben šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami: trenirati kikboks; evropski prvak v kikboksu; turnir v kikboksu
SSKJ²
kikboksing gl. kickboxing
SSKJ²
kikirík -a m (ȋ)
posamezen glas pri kikirikanju; kikiriki1:
SSKJ²
kikiríkanje -a s (ī)
glagolnik od kikirikati: kikirikanje petelinov
SSKJ²
kikiríkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom kikiriki: na dvorišču je glasno kikirikal petelin
// ekspr. govoriti z glasom, podobnim kikirikanju: ves dan kikirika po hiši
SSKJ²
kikirikí1 -ja m (ȋ)
posamezen glas pri kikirikanju: na dvorišču se je oglasil čvrst kikiriki; kikiriki petelina
SSKJ²
kikiríki2 tudi kikirikí -ja m (ȋ; ȋ)
nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji: luščiti kikirikije
SSKJ²
kikirikí3 medm. (ȋ)
posnema glas petelina: na dvorišču zapoje petelin: kikiriki
SSKJ²
kikiríkijev -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kikiriki2: kikirikijevo maslo; kikirikijevo olje
SSKJ²
kikiríkniti -em dov. (í ȋ)
oglasiti se z glasom kikiriki: petelin je kikiriknil
SSKJ²
kíkla -e ž (ȋ)
pog. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo2: kikla se ji opleta okrog nog; na sebi je imela dolgo, nabrano, ozko kiklo / spodnja kikla
// ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: nobene kikle ne pusti pri miru; že lazi, leta, nori za kiklami
SSKJ²
kíklica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od kikla: nosila je kratko, rdečo kiklico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kiklóp -a m (ọ̑)
1. v grški mitologiji velikan z očesom sredi čela: to je svet favnov in silenov, siren in kiklopov
2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek: kdo se ne bi bal takega kiklopa
SSKJ²
kiklópski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž., ekspr. nenavadno velik, velikanski: strmeli so nad temi kiklopskimi spomeniki; kiklopski gorski velikani
♦ arhit. kiklopski zid zid iz velikih, grobo obdelanih kamnov s prilegajočimi se ploskvami
SSKJ²
kíks -a m (ȋ)
pog. spodrsljaj, napaka: oddaja je bila prezahtevna in kiksi so se vrstili drug za drugim; igralčev kiks
SSKJ²
kíksniti -em dov. (í ȋ)
pog. narediti napako, zmotiti se: spet sem kiksnil / vrgel je žogo in kiksnil ni zadel (cilja), je zgrešil
SSKJ²
kíla1 -e ž (í)
izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino: zaradi prevelikega napora je nastopila kila / ima prirojeno kilo / operirati kilo / boleha za kilo
♦ anat. dimeljska, popkovna kila
SSKJ²
kíla2 -e ž (ȋ)
pog. kilogram: kila krompirja; zavoji po pet kil / vse skupaj tehta več kil / elipt. dve kili za zrezke, prosim dva kilograma mesa / prodajati na kile
● ekspr. kilo za kilo ali pa nič menjati samo za enako količino
SSKJ²
kílav -a -o prid. (í)
1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi; videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava
● veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
// slab, nekvaliteten: to so kilava jabolka / produkcija je bila precej kilava / imamo kilavo vreme neprijetno, pusto
2. ki ima bolezen kilo: ker je pretežko dvignil, je postal kilav
SSKJ²
kílavec -vca m (í)
1. slabš. šibek, slaboten, bolehen človek: to so sami kilavci, čvrstega moža ni med njimi / ali sta fanta ali sta kilavca boječa, strahopetna človeka
2. bot., navadno v zvezi goli kilavec zdravilna rastlina s poleglim steblom in zelenkastimi ali rumenkastimi cveti, Herniaria glabra:
SSKJ²
kílavost -i ž (í)
slabš. lastnost, stanje kilavega človeka: zaradi kilavosti ni mogel delati
SSKJ²
kiláža -e ž (ȃ) pog.
masa v kilogramih: ustrezna kilaža; višina in kilaža
SSKJ²
kílen -lna -o prid. (ī)
nanašajoč se na kila1: kilna oteklina
♦ med. kilni pas
SSKJ²
kilo... ali kílo... in kilo... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na tisoč: kilocikel, kilopondmeter
SSKJ²
kílobájt tudi kilobyte -a [kílobájt] m (ȋ-ȃ) rač.
osnovna merska enota za količino pomnilnika v računalništvu, 1024 bajtov: dokumenti ne smejo biti večji od 500 kilobajtov [500 kB]
SSKJ²
kílobít -a m (ȋ-ȋ) rač.
enota za količino pomnilnika, 1024 bitov: prenos podatkov s hitrostjo 9,6 kilobita na sekundo
SSKJ²
kilobyte gl. kilobajt
SSKJ²
kílocíkel -kla m (ȋ-ī)
fiz., rad., navadno v zvezi kilocikel na sekundo enota za merjenje frekvence, 1000 ciklov na sekundo:
SSKJ²
kilográm tudi kílogram -a m (ȃ; ȋ)
osnovna enota za merjenje mase: pet kilogramov [5 kg] krompirja / zaboj tehta tri kilograme / za kilogram težji; prodajati na kilograme
● ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati
♦ fiz. masa telesa, ki ga hranijo v mednarodnem uradu za mere in uteži
SSKJ²
kilográmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kilogram: kilogramski zavoj cigaret / kilogramska utež
♦ fiz. kilogramska kalorija kilokalorija
SSKJ²
kilohertz in kílohêrc -a [kílohêrc] m (ȋ-ȇ)
fiz. enota za merjenje frekvence, 1000 hertzov:
SSKJ²
kílokaloríja -e ž (ȋ-ȋ)
fiz. enota za merjenje toplote, približno 4.200 joulov: porabiti določeno število kilokalorij / vzdrževati telesno težo z ustreznim vnosom kilokalorij; nasitni obroki za malo kilokalorij in sladkorja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kilométer -tra m (ẹ̄)
1. dolžinska mera, 1000 m: oddaljen je nekaj kilometrov iz mesta; deset kilometrov [km] dolga pot / število prevoženih kilometrov narašča / vozi sto kilometrov na uro / kubični, kvadratni kilometer
● pog. avto je požiral kilometre zelo hitro se premikal, vozil
♦ žel. netotonski kilometer; potniški kilometer enota za obračunavanje prevoza potnika na razdalji 1 km; tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km
2. ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: kilometre naokoli ni bilo luči
SSKJ²
kilometráža -e ž (ȃ)
1. število prevoženih kilometrov: kilometraža se je povečala / koliko imate kilometraže
// razdalja, izražena v kilometrih: izračunati kilometražo cest
2. kilometrina: izplačati dnevnice in kilometražo
SSKJ²
kilometrína -e ž (ī)
1. znesek, ki se (iz)plača vozniku za prevožene kilometre: odobriti kilometrino / izplačati kilometrino in dnevnice
2. ekspr. znanje, védenje, pridobljeno s študijem, z delom; izkušnje: kulinarična, politična kilometrina; nekaj kilometrine že imam, vendar mi še precej manjka do popolnosti
SSKJ²
kilométrnik -a m (ẹ̑)
kilometrski kamen: ob cesti so bili postavljeni kilometrniki
SSKJ²
kilométrski -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na kilometer: kilometrska razdalja / kilometrska tarifa / kilometrski kamen kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v kilometrih
♦ avt. kilometrski števec priprava, ki kaže število prevoženih kilometrov
2. ekspr. zelo dolg: kilometrski trak / kilometrska salama / vedno ima kilometrske govore obširne, obsežne
SSKJ²
kílomól -a m (ȋ-ọ̑)
kem. masa čiste snovi v kilogramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi: število delcev v enem kilomolu snovi
SSKJ²
kílopónd -a m (ȋ-ọ̑)
fiz. enota za merjenje sile, približno 10 newtonov:
SSKJ²
kílopóndméter -tra m (ȋ-ọ̑-ẹ̄)
fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote, približno 10 joulov:
SSKJ²
kílotóna -e ž (ȋ-ọ̑)
fiz. enota za merjenje mase, 1000 ton: več sto kiloton manj emisij ogljikovega dioksida
SSKJ²
kilovát -a m (ȃ)
enota za moč, 1000 W: kilovati [kW] električne energije
SSKJ²
kilováten -tna -o prid. (ȃ)
fiz., navadno v zvezi kilovatna ura delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata:
SSKJ²
kilovátúra in kilovát-úra -e ž (ȃ-ū)
fiz. delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata:
SSKJ²
kílovólt -a m (ȋ-ọ̑)
fiz. enota za merjenje električne napetosti, 1000 V:
SSKJ²
kílovólten -tna -o (ȋ-ọ̑)
s števnikom pridevnik od kilovolt: 220-kilovoltni daljnovodi
SSKJ²
kílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kila2: kilski in metrski sistem / kilski zavoj; kilska vrečka sladkorja / s števnikom 50-kilska vreča moke
SSKJ²
kílt -a m (ȋ)
zlasti v škotskem okolju kratko karirasto krilo za moške: ti vojaki nosijo kilt
SSKJ²
kímanje -a s (ȋ)
glagolnik od kimati: na vprašanja so odgovarjali s kimanjem ali odkimavanjem / njegovo vdano kimanje ji je že presedalo
SSKJ²
kímast -a -o prid. (í)
nav. ekspr. ki (rad) kima, upogiba glavo: kimast človek / kimast klas / kimast cvet
♦ bot. kimasta lepnica rastlina z belimi, zelenkastimi ali rdečkastimi prevesnimi cveti, Silene nutans
SSKJ²
kímati -am nedov. (ȋ)
1. z glavo delati gibe, navadno navzdol in navzgor: kimati od zaspanosti / pri hoji kima z glavo; pren., pesn. klas trudno kima
2. z gibi glave navzdol in navzgor izražati soglasje: ob njegovem predlogu je navdušeno kimal; boječe kima, da razume
// z gibi glave izražati kaj: kima mu, naj pride bliže; ženske so si skrivaj kimale / kima v pozdrav
● slabš. ta človek na vse samo kima nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu
3. ekspr. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: na vozu je vse kimalo; oče kima za pečjo
4. ekspr. počasi, okorno stopati: junca kimata po hribu navzgor
    kimáje :
    pozdravljali so ga, kimaje z glavo; prijazno kimaje se je poslovila
    kimajóč -a -e:
    kimajoč z glavo, je podpisal; kimajoči cvet; kimajoča glava
SSKJ²
kímav -a -o prid. (í)
kimast: kimav cvet
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kímavec -vca m (í)
1. slabš. kdor nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu: nisem kimavec, to veš; sem zoper njega in njegove kimavce; tisti večni kimavci
2. star. september: dne 4. kimavca 1844
SSKJ²
kímavka -e ž (í)
anat. mišica, ki omogoča gibe glave navzdol in navzgor:
SSKJ²
kímelj -mlja m (í)
pog. kumina: kislemu zelju je dodala kimelj
SSKJ²
kimljáj stil. kímljaj -a m (ȃ; ȋ)
gib glave, ki navadno izraža kaj: s kimljajem glave ga je povabil k vratom
SSKJ²
kímniti -em dov. (í ȋ)
1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: kimniti predse; kimne od živčne napetosti
2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje je le kimnil; kimne, da je to prav
// z gibom glave izraziti kaj: komaj je še kimnil ženi, naj mu prinese zdravila / prijazno kimniti v slovo
SSKJ²
kimóno tudi kímono -a m (ọ̑; ȋ)
v japonskem okolju vrhnje oblačilo s širokimi rokavi in pasom: oblečena je bila v kimono; moder, rdeč kimono; kimono iz zelene svile; z vezeninami okrašen kimono / japonski kimono
♦ šport. kimono pri judu ohlapna obleka iz belega platna, prevezana s pasom; v prid. rabi: kimono rokavi
SSKJ²
kímpež -a m (ȋ)
nar. gorenjsko ročni voziček, navadno na dveh kolesih: voziti blago s kimpežem
SSKJ²
kína -- v prid. rabi (ȋ)
v zvezah: kina srebro zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro, alpaka; kina vino rdeče vino s tinkturo iz lubja kininovca
♦ tekst. kina krep tkanina za ženske obleke, bluze in podlogo iz svile ali rejona; krepdešin
SSKJ²
kínč -a m (ȋ)
zastar. okras: njegov najlepši kinč so bile brke
// nakit, okrasje: na sebi ima polno kinča
SSKJ²
kínčati -am nedov. (ȋ)
zastar. krasiti, lepšati: sobo je kinčala stara podoba; kinča ga lepa postava
    kínčati se 
    lepšati se, lepotičiti se: lepa je, ni se ji treba kinčati
SSKJ²
kindžál in kíndžal tudi kinžál -a m (ȃ; ȋ; ȃ)
v orientalskem okolju dvorezen bojni nož: oborožen s kindžalom in sabljo; turški kindžal
SSKJ²
kinemátika -e ž (á)
fiz. nauk o gibanju teles brez upoštevanja sil, ki gibanje povzročajo: študirati kinematiko
SSKJ²
kinematográf -a m (ȃ)
poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: zaradi žalovanja so bili vsi kinematografi zaprti; kinematografi in zabavišča
// kinematografsko podjetje: kinematograf je predvajal neme filme
SSKJ²
kinematografíja -e ž (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s snemanjem, izdelovanjem in predvajanjem filmov: produktivna in reproduktivna kinematografija / avtorska kinematografija pri kateri je ista oseba režiser, scenarist, snemalec
// ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na filmskem traku: slovenska kinematografija je na dobri poti
SSKJ²
kinematográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kinematograf ali kinematografijo: kinematografska mreža / kinematografsko podjetje / kinematografski projektor kinoprojektor; kinematografska dvorana kinodvorana; kinematografska predstava filmska predstava
SSKJ²
kineskóp tudi kineskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
elektr. velika televizijska elektronka z zaslonom:
SSKJ²
kinestétičen -čna -o prid. (ẹ́)
anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju:
SSKJ²
kinéta -e ž (ẹ̑)
grad. kanal polkrožne ali kvadratne oblike, v katerega se polaga inštalacija:
SSKJ²
kinétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kinematiko, kinetiko: kinetična sila vode; kinetična energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja
♦ psih. kinetični govor izražanje in izmenjavanje misli z gibi, kretnjami
SSKJ²
kinétika -e ž (ẹ́)
fiz. kinematika: kinetika in biomehanika
♦ kem. kemijska kinetika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kineziologíja -e ž (ȋ)
veda o gibanju človeškega telesa: aplikativna kineziologija; psihološka kineziologija; študentka kineziologije
SSKJ²
kinézioterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. terapija, zdravljenje z gibanjem: s kinezioterapijo se izboljša gibljivost sklepov in hrbtenice; organizirana kinezioterapija / kinezioterapija za nosečnice
SSKJ²
kíničen -čna -o (í)
pridevnik od kinik: ustanovitelj kinične šole
SSKJ²
kínik -a m (í)
filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje: sofisti in kiniki
SSKJ²
kinín -a m (ȋ)
zdravilo iz lubja kininovca, uporabljano zlasti proti malariji: ima zalogo kinina
SSKJ²
kinínov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kinin: kininova skorja / kininov prašek; kininovo mazilo
SSKJ²
kinínovec -vca m (ȋ)
tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca
SSKJ²
kinínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kinin: kininski preparati / kininsko zdravljenje malarije
SSKJ²
kínkati -am nedov. (ȋ) ekspr.
1. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: govor je bil predolg in ljudje so začeli kinkati; spet kinka za pečjo
2. z glavo delati gibe, navadno med spanjem: smešno je kinkal
// star. kimati: dolgo ji je kinkal
3. star. počasi, okorno stopati: zdolgočaseni so kinkali po cesti
    kinkajóč -a -e:
    videl je le kinkajoče glave
SSKJ²
kínkež -a m (ȋ)
nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči kinkež
SSKJ²
kínkniti -em dov. (í ȋ) ekspr.
1. zadremati, zaspati: utrujen je kinknil / glava mu je kinknila na prsi
2. star. pokimati: kinknil je z glavo, ne da bi kaj rekel
SSKJ²
kíno -a m (ȋ)
1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino
// pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu
2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino
SSKJ²
kino... ali kíno... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na kino ali kinematograf
a) s tujko v drugem delu: kinoaparat, kinoprojektor; kinoskop
b) z domačo besedo v drugem delu: kinoobiskovalec in kino obiskovalec; kinodvorana in kino dvorana
SSKJ²
kínoamatêr -ja m (ȋ-ȇ)
kdor se nepoklicno ukvarja s snemanjem (filmov): fotoamaterji in kinoamaterji
SSKJ²
kínoaparatúra -e ž (ȋ-ȗ)
aparatura za predvajanje filmov: gre za nakup nove kinoaparature
SSKJ²
kínodvorána in kíno dvorána -e ž (ȋ-ȃ)
dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča
SSKJ²
kinofikácija -e ž (á)
publ. uvajanje, razširjanje kinematografov: pospešiti kinofikacijo podeželja / skrbeti za razvoj kinofikacije
SSKJ²
kínofílm -a m (ȋ-í)
fot. film, uporabljan zlasti za snemanje (s filmsko kamero): demonstracija diapozitivov in kinofilmov / normalni širok 35 mm, ozki kinofilm širok 16 mm
SSKJ²
kínokámera -e ž (ȋ-ȃ)
(filmska) kamera: objektiv kinokamere
SSKJ²
kinológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za kinologijo, psoslovec: je znan kinolog
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kinologíja -e ž (ȋ)
veda o psih: časopis za lov in kinologijo
SSKJ²
kinológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za kinologijo: kinologinja in veterinarka
SSKJ²
kinolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kinologe ali kinologijo: kinološka prireditev / kinološka literatura / kinološki sodnik / kinološko društvo
SSKJ²
kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [kinoobiskovau̯ca] m (ȋ-ȃ)
publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci
SSKJ²
kínooperatêr -ja m (ȋ-ȇ)
kdor dela s kinoprojektorjem: razpisano je mesto kvalificiranega kinooperaterja
SSKJ²
kínopredstáva in kíno predstáva -e ž (ȋ-ȃ)
filmska predstava: obiskati kinopredstavo / mladinska, šolska kinopredstava
SSKJ²
kínoprográm -a m (ȋ-ȃ)
publ. program filmskih predstav: kinoprogram za danes
SSKJ²
kínoprojéktor -ja m (ȋ-ẹ́)
priprava za projiciranje filmov: šola je dobila nov kinoprojektor
SSKJ²
kinoskóp tudi kinoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
cinemaskop
SSKJ²
kínostúdio -a m (ȋ-ú)
studio za snemanje (filmov): dela v kinostudiu / v kinostudiih Vesna-filma
SSKJ²
kinotéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kinoteko: uporabiti kinotečno in arhivsko gradivo / kinotečni program, spored / kinotečni film; večerne kinotečne predstave / dobili so novo kinotečno dvorano
SSKJ²
kinotéka -e ž (ẹ̑)
ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme: v kinoteki je na sporedu ruski film / dvorana slovenske kinoteke
// sistematično urejena zbirka pomembnejših starih filmov: filmi iz kinoteke
SSKJ²
kínovec -vca m (ȋ)
tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec
SSKJ²
kinžal gl. kindžal
SSKJ²
kíosk in kiósk -a m (ȋ; ọ̑)
majhna hišica na prostem za prodajanje časopisov, jestvin, drobnih predmetov: kupiti časopis v kiosku; karte prodajajo v kioskih; kiosk na vogalu / časopisni kiosk; turistični kiosk v katerem se dajejo informacije, menjavajo valute, prodajajo spominki
// v orientalskem okolju vrtna hišica, paviljon: pod palmami je stal kiosk
SSKJ²
kiotski gl. kjotski
SSKJ²
kíp1 -a m (ȋ)
delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip ki ga je naredil, izdelal Dolinar / doprsni kip
// knjiž. podoba, slika, lik1: Da kip njegov [pesnikov] bi vam podal, raztresene sem ude zbral (S. Gregorčič)
SSKJ²
kíp2 -- m (ȋ)
pog., v prislovni rabi, v zvezi na kip zgoraj priprto: dolgotrajno prezračevanje na kip je bistveno slabše in manj energetsko učinkovito
SSKJ²
kipár -ja m (á)
kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / um. žarg. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa
SSKJ²
kipáriti -im nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / um. žarg. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft)
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kipárjenje -a s (á)
glagolnik od kipariti: slikanje in kiparjenje / kiparjenje v lesu
SSKJ²
kipárka -e ž (á)
ženska, ki dela, izdeluje kipe: slikarke in kiparke
SSKJ²
kipárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kiparje ali kiparstvo: kiparska razstava; kiparska in grafična dela / kiparska umetnost in slikarstvo / kiparsko dleto
SSKJ²
kipárstvo -a s (ȃ)
umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem kipov: tehnika kiparstva; kiparstvo in slikarstvo / ukvarja se s kiparstvom z delanjem, izdelovanjem kipov / dekorativno kiparstvo
SSKJ²
kípati -am nedov. (ȋ) pog.
stresati tovor s prekucnika, prikolice: kamioni so kipali kamniti gradbeni material; kipati tovor
SSKJ²
kípec -pca m (ȋ)
manjšalnica od kip: dela lepe kipce; ženski kipci / doprsni kipec
SSKJ²
kipélen -lna -o prid. (ẹ̑)
agr. nanašajoč se na alkoholno vrenje: kipelne glivice / kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline
SSKJ²
kípen -pna -o prid. (ȋ)
zastar. plastičen: kipna podoba
SSKJ²
kipênje -a s (é)
glagolnik od kipeti: kipenje mleka / kipenje industrijskega mesta / kipenje kupol
♦ agr. kipenje mošta vrenje mošta
SSKJ²
kíper -ja m (í)
pog. tovorni avtomobil z nagibnim kesonom; prekucnik: proda nov kiper; sedemtonski kiper / tristranski kiper s kesonom, ki se lahko nagne na tri strani; v prid. rabi: kamion kiper izvedbe
SSKJ²
kipéti -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í)
1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale
2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze
// z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila
3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena
4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku
● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je razburjena
    kipèč -éča -e:
    kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito
SSKJ²
kípnik -a m (ȋ)
gastr. močnata jed, kuhana v sopari: orehov, rižev kipnik
SSKJ²
kípniti -em nedov. in dov. (í ȋ)
nar. vzhodno vzhajati2, naraščati: testo noče kipniti
    kípnjen -a -o:
    kipnjen kruh
SSKJ²
kipobórec -rca m (ọ̑)
star. ikonoklast: kot kipoborca so ga neusmiljeno mučili
SSKJ²
kipovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. plastičen: kipoviti liki
SSKJ²
kirás -a m (ȃ)
nekdaj prsni oklep brez rokavov: nosi kiras
SSKJ²
kirasír -ja m (í)
nekdaj vojak konjeniške enote s prsnim oklepom, šlemom in rokavicami: šel je polk za polkom: dragonci, kirasirji, artilerija; švedski kirasir
SSKJ²
kirasírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na kirasirje: kirasirski polk / kirasirski konj
SSKJ²
kiretírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. odstraniti maternično sluznico; izpraskati, postrgati
SSKJ²
kírielêjson in kirjelêjson -a m (ȋ-ȇ; ȇ)
etn. srednjeveška nabožna pesem v ljudskem jeziku z refrenom: Kyrie eleison: najstarejši slovenski kirielejsoni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kirij gl. curij
SSKJ²
kirjelejson gl. kirielejson
SSKJ²
kíropráktičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na kiropraktike ali kiropraktiko: kiropraktični center; kiropraktični pregled; kiropraktična masaža, obravnava, terapija; kiropraktične tehnike; kiropraktično zdravljenje
SSKJ²
kíropráktik -a m (ȋ-á)
kdor se ukvarja s kiropraktiko: zdravljenje pri kiropraktiku; bioenergetik in kiropraktik
SSKJ²
kíropráktika -e ž (ȋ-á)
zdravstvena obravnava, ki se ukvarja z diagnostiko, terapijo in preventivo mehanskih nepravilnosti mišično-kostnega sistema ter njihovim vplivom na zdravje: znanje akupunkture, kiropraktike in homeopatije
SSKJ²
kirúrg -a m (ȗ)
zdravnik specialist za kirurgijo: je odličen kirurg; zborovanje kirurgov / pljučni, srčni kirurg za operacije pljuč, srca; kirurg ortoped
SSKJ²
kirúrgičen -čna -o prid. (ú)
kirurški: kirurgični instrumenti / kirurgični oddelek
SSKJ²
kirurgíja -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo: razvoj kirurgije / čeljustna kirurgija; plastična kirurgija ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa
♦ med. mala kirurgija ki se ukvarja z manjšimi operacijami
// tako zdravljenje: takrat še niso poznali kirurgije
2. pog. kirurški oddelek v bolnišnici: šef kirurgije / leži na kirurgiji
SSKJ²
kirúrginja -e ž (ȗ)
zdravnica specialistka za kirurgijo: kirurginje in stomatologinje
SSKJ²
kirúrški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kirurge ali kirurgijo: kirurška odstranitev dela telesa / kirurški instrumenti; kirurške rokavice / kirurški poseg operacija / kirurški kongres; kirurško zborovanje / zdravi se na kirurškem oddelku; kirurška klinika
♦ med. kirurški nož; kirurška nit
SSKJ²
kís -a m (ȋ)
tekočina kislega okusa, ki se uporablja zlasti kot začimba: dodati, vliti kis na solato; olje in kis / jabolčni, sadni, vinski kis; balzamični kis aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji
SSKJ²
kisál -i [kisau̯] ž (ȃ)
nar. zahodno kisla repa ali kislo zelje: poln čeber kisali / svinjsko rebrce s kisaljo
● nar. zahodno jed ima preveč kisali je prekisla
// kisla pijača: te kisali ne bom pil
SSKJ²
kisálen -lna -o prid. (ȃ)
ki se uporablja za kisanje: kisalno sredstvo / kisalna posoda posoda, v kateri se kaj kisa
SSKJ²
kísanje -a s (ȋ)
glagolnik od kisati: kisanje mleka / kisanje krme
♦ biol. bakterije mlečnega kisanja
SSKJ²
kisárna -e ž (ȃ)
prostor, obrat za izdelovanje kisa: kisarni so prizidali objekt za konzerviranje zelenjave
SSKJ²
kísati -am nedov. (ȋ)
1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom
// povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo
    kísati se 
    1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa
    // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati
    ●     ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto
    2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati
SSKJ²
kisáva -e ž (ȃ)
star. kisla repa ali kislo zelje: kad s kisavo
SSKJ²
kísavec -vca m (í)
ekspr. kdor je (navadno) nerazpoložen, nejevoljen: bodi vesel človek, ne pa kisavec
SSKJ²
kísel -sla -o [kisəu̯] prid. (í)
1. ki je ostrega okusa kot limona, kis: kisla pijača; kislo jabolko; grozdje je še kislo nezrelo; zelo kisel; kisel kot vrisk zelo / ima nekoliko kisel okus / kisel vonj / kisla vina
// ki je tak zaradi vrenja: repa še ni kisla / kisla smetana; kislo mleko / klobasa s kislim zeljem / ekspr.: tu je kisel zrak; ta kompot je že kisel pokvarjen, slab
// ki mu je dodan kis: solata je preveč kisla / pog. za večerjo bo kisel krompir krompirjeva solata; kisle kumarice kumarice, vložene v kis
2. ekspr. ki izraža, kaže nerazpoloženje, nejevoljo: kisel nasmeh / naredil je kisel obraz / bila je vedno kisle volje
// navadno v povedni rabi nerazpoložen, nejevoljen: zakaj si tako kisel; že ves popoldan je kisel
3. kem. ki tvori z bazo2 sol: kisla raztopina / kisla reakcija; kisle soli
● pog. kisla voda mineralna voda, slatina; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; ekspr. kislo vreme neprijetno, pusto
♦ agr. kisla krma silirana krma; kisla trava trava, ki raste na kislih tleh; kisla tla tla, ki vsebujejo mnogo humoznih kislin; bot. kisla deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih; zajčja deteljica; gastr. kisla juha juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; metal. kisla opeka opeka, obstojna v ognju; kisla žlindra žlindra, ki vsebuje mnogo kremena
    kíslo prisl.:
    kislo se drži; kislo gledati; kislo se nasmehniti; soli kislo reagirajo
    kísli -a -o sam.:
    ekspr. daj mi požirek kislega pijače kislega okusa; imam kislo v ustih kisel okus; vleči na kislo biti, postajati nekoliko kisel; dišalo je po kislem
SSKJ²
kíselast -a -o prid. (í)
kiselkast: kiselast kruh / kiselast okus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kíselina1 tudi kiselína -e ž (í; í)
nar. kislo zelje ali kisla repa: poln čeber kiseline / kiselina je bila dobro zabeljena
SSKJ²
kiselína2 -e ž (í)
zastar. kislina: ima preveč kiseline
SSKJ²
kiselják tudi kiselák -a m (á)
1. nar. prekmursko skuta1: prinesla je mleko in kiseljak
2. agr. trtni zavijač: grozdje je najedeno od os, muh in kiseljaka
SSKJ²
kíselkast -a -o [kisəlkast in kisəu̯kast] prid. (ȋ)
nekoliko kisel: kiselkast kruh / kvas ima kiselkast okus / iz odprte kleti je vel zatohel, kiselkast zrak / ekspr. odgovorila je s kiselkastim nasmehom
    kíselkasto prisl.:
    kiselkasto se je nasmehnil
SSKJ²
kisík -a m (ȋ)
med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa: kisik je potreben za življenje; spajati se s kisikom; jeklenka (napolnjena) s kisikom; kisik in vodik / kisik za rezanje in varjenje / bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik / aparat za kisik
♦ kem. dvovalentni kisik ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; prosti kisik ki ni vezan v spojino; zračni kisik ki je v zraku; teh. tekoči kisik
SSKJ²
kisikárna -e ž (ȃ)
obrat za pridobivanje kisika iz zraka: dela v kisikarni; modernizacija kisikarne
SSKJ²
kisíkov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kisik: kisikovi dihalni aparati; kisikova jeklenka jeklenka za kisik / kisikove spojine
SSKJ²
kisiláček -čka m (á)
nar. prekmursko trdi sir v obliki hlebca s tanko, svetlo ali rumeno skorjo: prinesla je kruha in majhnih kisilačkov
SSKJ²
kislád -i ž (ȃ)
ekspr. kisla repa ali kislo zelje: jesti kislad s krompirjem
SSKJ²
kíslast -a -o prid. (í)
kiselkast: kislasta pijača / juha s kislastim okusom
SSKJ²
kíslec -a [kisləc] m (ȋ)
zastar. kisik
SSKJ²
kíslica -e ž (í)
1. slabš. kisla pijača, zlasti vino: ne bom pil tiste kislice / kislico prodaja za vino
2. ekspr. kdor je (navadno) nerazpoložen, nejevoljen: bledolična kislica / ta človek je prava kislica
3. bot. rastlina s kolenčastim steblom in zelenkastimi ali rdečkastimi drobnimi cveti, Rumex: alpska, lepa kislica
SSKJ²
kislína -e ž (í)
1. kar dela kaj kislo: tekočina vsebuje preveč kisline / ugotoviti količino kisline v snovi kislost snovi / kislina ji škoduje
// nav. ekspr. kisla tekočina, zlasti pijača: ne bom pil te kisline
2. kem. snov, ki tvori z bazami soli in reagira kislo: biti obstojen, odporen proti kislinam; jedka kislina; močna, razredčena kislina; vodne raztopine kislin; kisline in lugi / anorganske, organske kisline; askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa; citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone; čreslova kislina organska kislina, ki se tvori med strojenjem; dvobazna kislina; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja; ogljikova kislina; solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida
♦ agr. jabolčna, vinska kislina; med. želodčna kislina solna kislina, ki jo izločajo posebne želodčne celice
SSKJ²
kislínast -a -o prid. (í)
kislinski: kislinasta hrana
SSKJ²
kislinomér -a m (ẹ̑)
teh. priprava za določanje količine kisline:
SSKJ²
kislínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kislino: ne sme uživati kislinske hrane
♦ obrt. kislinska stopnja kruha, mleka količina kisline v kruhu, mleku
SSKJ²
kislíti -ím nedov. (ī í)
knjiž. delati kaj kislo; kisati: Sadje je odpadalo. Vonj po gnilobi pa je kislil zrak (P. Zidar)
SSKJ²
kislôba -e ž (ó)
lastnost, značilnost kislega: občutljiv za sladkobo in kislobo / kisloba jabolčnika, vina kislost
SSKJ²
kislôben -bna -o prid. (ó ō)
nekoliko kisel: kisloben sad / je kislobnega okusa
SSKJ²
kislogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
knjiž. čemeren, žalosten: kislogleda ženska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kíslost -i ž (í)
lastnost kisle snovi: kremžila se je od kislosti jagod / kislost mošta / priprava za ugotavljanje kislosti / kislost nasmeha
♦ agr. kislost tal; kem. kislost galunove raztopine; med. kislost želodčnega soka
SSKJ²
kismet gl. kizmet
SSKJ²
kísov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kis: kisov obkladek / kisova omaka / kisova esenca
SSKJ²
kíst -a m (ȋ)
zastar. čopič: slikati s kistom / slikarski kist
SSKJ²
kíšta -e ž (ȋ)
pog. zaboj: tovornjak je bil poln kišt / kupiti kišto piva
SSKJ²
kít1 -a m (ȋ)
največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami: pomagati nasedlemu kitu; opazovanje kitov; vrste kitov; kiti in delfini / ko so kita zadeli s harpuno, je potopil čoln; lov na kite je danes večinoma prepovedan
♦ zool. grenlandski kit ki ima belkasto sivo progo na korenu repa, Balaena mysticetus; sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Balaenoptera musculus; vosati ali brezzobi kiti ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti; zobati kiti ki imajo v ustih stožčaste zobe, Odontoceti; kit ubijalec roparski delfin črno-bele barve z izrazito trikotno hrbtno plavutjo, dolg do 9 m, Orcinus orca
SSKJ²
kít2 -a m (ȋ)
gnetljivo sredstvo, zlasti za
a) pritrjevanje šip v okenske okvire: pripraviti kit / kit za okna / kit že odpada
b) izravnavanje površin: razmazati kit / kit za sode
♦ obrt. lesni ali mizarski kit iz lesne moke in veziva; minijev kit ki mu je dodan minij; oljni kit; pleskarski kit iz krede in veziva; steklarski kit iz krede ali gline ter veziva
SSKJ²
kíta -e ž (í)
1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje: ima lepe kite; odstriči kite; vlekel jo je za kite / lase spleta v kite / kita črnih las
// kar je temu podobno: kita iz rafije, slame / zunaj so se sušile debele kite čebule
● star. dala mu je kito cvetja šopek (cvetja)
2. star., navadno z rodilnikom skupina, vrsta: iz šole se je usula kita otrok; dolge kite potnikov
3. anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost: pretrgati si kite; kite in mišice
4. lov. večja skupina letečih živali istega gnezda: kita divjih rac, jerebic / letati v kitah
SSKJ²
kitájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kitajce ali Kitajsko: kitajski jezik; kitajska kultura; kitajska pisava / kitajski porcelan; kitajska vaza / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom; kitajsko srebro novo srebro, alpaka
// ekspr., v zvezi kitajski zid velika ovira, zapreka: med nama je kitajski zid
SSKJ²
kitájščina -e ž (ȃ)
kitajski jezik: uči se kitajščine; prevesti v kitajščino
SSKJ²
kítanje -a s (ȋ)
glagolnik od kitati: lopatica za kitanje
SSKJ²
kitára -e ž (ȃ)
glasbilo s šestimi strunami in trupom v obliki osmice: brenkati na kitaro; peti ob spremljavi kitare / zna igrati (na) kitaro / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih
♦ glasb. električna kitara pri kateri se toni ojačujejo s pomočjo električnih naprav
SSKJ²
kitarijáda tudi kitariáda -e ž (ȃ)
publ. zabavnoglasbena prireditev, na kateri so kitare najpomembnejši instrument: nastopiti na kitarijadi / kitarijada ansamblov električnih kitar
SSKJ²
kitaríst -a m (ȋ)
kdor igra (na) kitaro: nastopil je odličen kitarist; orkester potrebuje dobrega kitarista
SSKJ²
kitarístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra (na) kitaro: uspešna kitaristka; koncert kitaristke; pevka in kitaristka
SSKJ²
kitárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kitaro: kitarski kvartet, orkester; kitarski ojačevalec; izvajalci klasične kitarske glasbe; peti ob kitarski spremljavi; kitarske strune; sijajna kitarska tehnika
SSKJ²
kítast -a -o prid. (í)
nanašajoč se na kito: ima močen, kitast vrat; kitaste roke / kitasto meso starih živali trdo / jopica s kitastim vzorcem
SSKJ²
kítati -am nedov. (ȋ)
izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu
// zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe
SSKJ²
kíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kita 3: kitni refleks / kitna ovojnica plast tkiva, ki ovija dolge kite v okončinah
SSKJ²
kítica -e ž (í)
1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov: pesem ima tri kitice; ponavljanje kitic / zapel je prvo kitico / alkajska kitica ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec; asonirana kitica ki ima asonanco; dvovrstična, trivrstična kitica; nibelunška kitica ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico
2. manjšalnica od kita: ima, nosi kratke kitice; zgrabil jo je za kitico / kitica rožmarina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kitica 1: kitična kompozicija, oblika / kitična pesem
SSKJ²
kítičnost -i ž (í)
lit. značilnost kitičnega: kitičnost ljudske pesmi
SSKJ²
kitin ipd. gl. hitin ipd.
SSKJ²
kítiti -im nedov. (í ȋ)
star. krasiti, lepšati: kititi grobove / kitijo jo lepi lasje
    kítiti se 
    lepšati se, lepotičiti se: rada se je kitila
SSKJ²
kítka -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od kita 1: dekletce nosi kitke; kitka s pentljo
SSKJ²
kítnat -a -o prid. (ȋ)
star. kitast: kitnata roka
SSKJ²
kítnica -e ž (ȋ)
anat. kitna ovojnica: poškodovati si kitnico
SSKJ²
kitolòv -ôva m (ȍ ō)
lov na kite: kitolov se je zelo razvil s sodobnejšo tehniko
SSKJ²
kitolôvec -vca m (ȏ)
1. lovec na kite: bil je izkušen kitolovec
2. kitolovka: odpluti na kitolovcu
SSKJ²
kitolôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na kitolov: kitolovno območje / kitolovna postaja / močne kitolovne vrvi
SSKJ²
kitolôvka -e ž (ȏ)
manjša ladja, opremljena s harpuno: krov kitolovke / ladja kitolovka
SSKJ²
kitolôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na kitolovce ali kitolov: kitolovska odprava / kitolovska ladja / kitolovsko leto
SSKJ²
kítov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kite: kitova tolšča; kitova jetra / kitovo olje
SSKJ²
kitovína -e ž (í)
kitovo meso: kos kruha in kitovine
SSKJ²
kítovka -e ž (ȋ)
samica kita: kitovka z mladičem
SSKJ²
kivéta -e ž (ẹ̑)
med. kovinska posodica, navadno iz več delov, za izdelavo kalupa zobnih protez:
SSKJ²
kívi1 -ja m (ȋ)
zool. ptica s kratkim vratom in zakrnelimi perutmi, živeča v Novi Zelandiji, Apteryx: brezkrili kivi
SSKJ²
kívi2 -ja m (ȋ)
sad aktinidije: kupiti kilogram kivijev
SSKJ²
kivík medm. (ȋ)
posnema glas pribe ali nekaterih drugih ptic: kivik, kivik, se oglaša priba
SSKJ²
kivíkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom kivik: pribe so kivikale
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kízmet in kísmet -a m (ȋ)
po verovanju mohamedancev usoda: vdati se v kizmet
SSKJ²
kjántarica -e ž (ȃ)
pog. opletena trebušasta steklenica, ki drži približno 2 l: piti iz kjantarice / kjantarica vina
SSKJ²
kjanti gl. chianti
SSKJ²
kjé prisl. (ẹ̄)
1. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja: kje imate žogo? kje stanuješ? kdaj in kje je to bilo? ekspr. kje neki tiči? elipt. to se je zgodilo na Gorjancih ali kje menda na Gorjancih / kje hodiš tako dolgo? kod; od kje si doma? od kod / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kje so vrata; ne ve, kje naj začne; elipt. daleč, ne vem kje, se je oglasil krik
2. navadno v členkovni zvezi s še, že izraža veliko krajevno ali časovno oddaljenost: kje so časi, ko sem hodil na lov; kje je še novo leto; kje je že to za nami; kje bom že jutri ob tem času
3. navadno v členkovni zvezi z neki, pa izraža močno zanikanje, zavrnitev: kje ima pravico, da odloča sam; ali se res možiš? Oh, kje; da bi otrok ubogal, kje neki; mislite, da so počakali? Kje pa / ne grem v kino, kje pa imam čas; kje pa naj jaz to vem / pog. če se meni ni posrečilo, kje se bo tebi kako
4. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju: moral se je kje ustaviti; kje drugje bi to ne bilo mogoče; knjigo dobiš tam kje na polici; spet bo obležal kje v jarku / gledal je, da bi ga kje srečal; ekspr. če si kje dobrodošel, pri nas si; elipt. če kje, pri njem se dobi / morda si se v računu kje zmotil
● ekspr. samo za hrano gre pol plače, kje pa je še vse drugo veliko premalo se zasluži za vse potrebe; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; pog. otroci se nimajo kje igrati nimajo prostora za igranje; ekspr. le kje imaš oči? ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; pog. kje sva že ostala? pri katerem delu, stavku besedila sva prenehala; o čem sva prej govorila; ekspr. kje vse sem že spraševal spraševal sem že v mnogih krajih; knjiž. kje je kaj kazalo (v knjigi); kje pa kje se oglaša kos tu pa tam; prim. bogve, kdove
SSKJ²
kjèr1 in kjér prisl. (ȅ; ẹ̑)
s členki izraža nedoločen, poljuben kraj: to se lahko zgodi kjer si že bodi; počakaj v hiši ali kjer si bodi; prim. kjerkoli1, kjersibodi
SSKJ²
kjèr2 in kjér vez. (ȅ; ẹ̑)
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja: naj ostane, kjer je; odpelji jih tja, kjer ni nevarnosti; ni šla nikamor, kjer bi ga lahko srečala / napisal je članek, kjer govori o prometu v katerem; želel je videti hišo, kjer se je rodil v kateri / vrglo ga je v jarek, kjer je obležal in tam je obležal
// za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: povsod, kjer se je ustavil, so ga zapodili; ekspr. shajata se, kadar in kjer se moreta
SSKJ²
kjèrkóli1 in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli prisl. (ȅ-ọ̑; ẹ̑-ọ̑)
izraža nedoločnost, poljubnost kraja: napil se je v gostilni ali pri sosedih ali kjerkoli; tam je kmetijstvo naprednejše kakor kjerkoli v Evropi
SSKJ²
kjèrkóli2 in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli vez. (ȅ-ọ̑; ẹ̑-ọ̑)
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš / ustavlja se v vsaki gostilni, kjerkoli imajo dobro vino v kateri
SSKJ²
kjèrsibódi in kjérsibódi in kjèr si bódi in kjér si bódi prisl. (ȅ-ọ́; ẹ̑-ọ́)
kjerkoli1: avtobus se ne ustavlja kjersibodi, ampak samo na postajah; tu lahko več koristiš kakor kjersibodi drugje
SSKJ²
kjótski -a -o prid. (ọ̑)
polit., v zvezi kjotski protokol, sporazum mednarodni sporazum o zmanjšanju toplogrednih plinov in preprečevanju segrevanja ozračja: ratifikacija kjotskega protokola
SSKJ²
kláda -e ž (á)
1. velik, debel, neobdelan kos debla: voziti klade iz gozda; klop iz hrastove klade; je len, pijan kot klada zelo; spi kot klada trdno / stesati tram iz klade hloda
// poleno, panj: grčavo klado je dal na ogenj / sekati drva na kladi tnalu
2. ekspr. velik kos kakega materiala; blok: kamnita klada; klade iz granita
3. slabš. neroden, okoren človek: take klade ne mara; ta lesena, pijana klada / kot psovka klada, kje imaš glavo
♦ metal. klada podolgovat kos (ulite) kovine za nadaljnjo obdelavo; kovaška klada debela kvadratna plošča z različno oblikovanimi luknjami in z žlebovi na robovih; zgod. klada srednjeveška mučilna priprava za uklenitev nog in rok
SSKJ²
kladára -e ž (ā)
star. koča, hiša, navadno iz brun: postaviti kladaro sredi gozda
SSKJ²
kládast -a -o prid. (á)
nanašajoč se na klado: kladasta stena / kladasta oblika / kot psovka klada kladasta
SSKJ²
kláden -dna -o prid. (ȃ)
kladast: gradnja kladnih sten
SSKJ²
kládica -e ž (á)
manjšalnica od klada: klop iz hrastove kladice
♦ teh. merilna kladica jeklena ploščica, ki se rabi za uravnavanje ali kontroliranje merilnih priprav
SSKJ²
kládivar tudi kladívar -ja m (ā; ȋ)
1. ekspr. kovač: kladivarji in rudarji / za kladivarja se boš kmalu izučil
2. vznes., s prilastkom kdor ima nadpovprečno voljo, sposobnost voditi druge: bil je kladivar koroškega slovenstva; kladivar usode
♦ strojn. mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi
SSKJ²
kladivárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje kladiv: delavec v kladivarni
SSKJ²
kládivast in kladívast -a -o prid. (á; í)
podoben kladivu: kladivasta oblika / kladivasto orodje
SSKJ²
kládivce in kladívce -a s (á; ī)
manjšalnica od kladivo: pribiti žebelj s kladivcem; udarjati s kladivcem po nakovalu / leseno kladivce / kladivce v zvoniku
♦ anat. slušna koščica, priraščena na bobnič; glasb. lesena priprava v klavirju, pianinu, ki udarja na struno
SSKJ²
kládiven in kladíven -vna -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na kladivo: kladivni ročaj
♦ strojn. kladivni mlin mlin kladivar
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kládivišče in kladivíšče -a s (á; í)
ročaj kladiva: leseno kladivišče
SSKJ²
kládivo in kladívo -a s (á; í)
1. orodje za tolčenje iz držaja in na njem nasajenega navadno železnega kosa: udariti s kladivom; s kladivom zabiti žebelj v steno; težko kladivo; kladivo in nakovalo; besede so padale trdo kot udarci kladiva; srce mu je bílo kakor kladivo zelo, močno / čevljarsko, kleparsko, mizarsko kladivo; leseno kladivo za meso; kladivo za klepanje / kladivo se je snelo z ročaja; nasaditi kladivo
● srp in kladivo simbol proletarske revolucije, komunizma; ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
2. kladivu podoben del kake naprave: na vratih je udarilo kladivo / kladivo pri uri kembelj
♦ alp. ledno kladivo ki se rabi pri plezanju po ledenih stenah; mont. odkopno kladivo stroj za odkopavanje rude, premoga; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; šport. (atletsko) kladivo na žico pritrjena kovinska krogla za metanje
SSKJ²
kládje -a s (ȃ)
več klad, klade: kup kladja
SSKJ²
kládvenica -e ž (ā)
zool. morski pes s kladivu podobno glavo, Sphryna: jata kladvenic; hrbtna plavut kladvenice / mala, velika kladvenica
SSKJ²
klafáč -a m (á) pog., slabš.
1. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: težko poslušam tega klafača; to ti je klafač in bahač
2. kvantač: je velik pijanec in klafač
SSKJ²
klafánje -a s (ȃ)
glagolnik od klafati: koliko časa zapravi s klafanjem / moti jo njegovo klafanje
SSKJ²
kláfarski tudi klafárski -a -o prid. (ȃ; á)
pog., slabš. kvantarski: klafarske besede / spet poje klafarsko pesem
SSKJ²
klafáški -a -o prid. (á)
pog., slabš. kvantarski: klafaške pesmi
SSKJ²
klafáti -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš.
1. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: cele ure klafajo; klafa kot stara baba
2. kvantati: pijanci spet klafajo
SSKJ²
klafédra tudi klafêdra -e ž (ẹ̑; ȇ)
pog., slabš. grd, ponošen klobuk: nosi tisto klafedro s širokimi krajci
SSKJ²
klaféta tudi klafêta -e ž (ẹ̑; ȇ)
pog., slabš. grd, ponošen klobuk: prišel je umazan in s klafeto na glavi; nosil je preluknjano klafeto
// klobuk sploh: snemite svojo klafeto, gospod
SSKJ²
klafrníca -e ž (í)
star. klobuk, navadno s širokimi krajevci: na glavo si je dal klafrnico
SSKJ²
kláftra -e ž (ȃ)
1. nekdaj dolžinska mera, 1,896 m: lopa je dolga kakih deset klafter; meri eno klaftro in pol
● ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram
2. star. prostorninska mera, zlasti za drva, približno 4 m3: dobil je dve klaftri drv / meriti na klaftre
SSKJ²
kláftrski -a -o prid. (ȃ)
star. metrski: na dvorišču je stala skladovnica klaftrskih drv / delal je klaftrske korake zelo velike, dolge
SSKJ²
klája -e ž (á)
živinska krma: dati klajo živini; klaja za konje, kravo; vreča klaje; slama za klajo / suha, zelena klaja
SSKJ²
klájen -jna -o prid. (ȃ)
agr., v zvezi klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor:
SSKJ²
klájnica -e ž (ȃ)
zastar. krmna rastlina:
SSKJ²
klák -a m (ȃ)
zastar. zložljivi cilinder: na glavi je nosil črn klak / prišli so v fraku in klaku
SSKJ²
kláka -e ž (ā)
knjiž., ekspr. najeta skupina ljudi, ki v gledališču, na prireditvah ploska, žvižga: pevka je imela svojo klako / navdušena klaka ploskanje, žvižganje
SSKJ²
kláma -e ž (á)
1. nar. dremavica, omotica: vzdramiti se iz klame / popoldne je preležala v klami
2. ekspr. neroden, neumen človek: ne bodi takšna klama / kot psovka molči, klama klamasta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klámast -a -o prid. (á)
nanašajoč se na klamo: bil je še ves klamast in nebogljen / molči, klama klamasta
SSKJ²
klamáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. počasi, nerodno hoditi: nekaj delavcev je klamalo po poljski stezi; trudno klamati proti domu / klamal je brez cilja
// hoditi: moral je peš klamati več ur
2. nar. gorenjsko sanjati, blesti: vso noč je klamal o gamsu
SSKJ²
klámav -a -o prid. (á)
ekspr. omotičen, mlahav: trop klamavih ovc / bili so že vsi klamavi
SSKJ²
klámfa -e ž (ȃ)
pog. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti klamfo v trama / železna klamfa; prim. penja, skoba
SSKJ²
klámfarski tudi klamfárski -a -o prid. (ȃ; á)
pog., slabš. kvantarski: pojejo samo klamfarske popevke
SSKJ²
klámfati1 -am nedov. (ȃ)
nižje pog. sestavljati, zbijati: v prostem času rad kaj klamfa; pren., ekspr. to nalogo klamfam že ves mesec
SSKJ²
klamfáti2 -ám nedov. (á ȃ)
pog., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj klamfaš neumnosti
SSKJ²
klamotériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil
SSKJ²
klampáti -ám nedov. (á ȃ)
star. klamati: klampati v breg
SSKJ²
klán -a m (ȃ)
1. zgod. skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: prepoved ženitve med pripadniki istega klana; pripadnik klana krokodila, orla
2. slabš. skupina ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: pripada vplivnemu klanu
SSKJ²
klánčast -a -o prid. (á)
ekspr. ki ima veliko klancev: pot je bila dolga in klančasta
SSKJ²
klánček -čka m (á)
manjšalnica od klanec: zaviti po klančku navzdol / ves klanček je poln trobentic
SSKJ²
klančína -e ž (í)
1. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: sezidati klančino / bočna klančina
2. knjiž. majhen klanec, vzpetina: pozno ponoči je čez klančino prišlo krdelce
SSKJ²
klánčnica -e ž (ȃ)
1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico
♦ žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov
2. knjiž. majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice
SSKJ²
klánec -nca m (á)
strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber
// nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib
♦ fiz. poševna ravnina
SSKJ²
klanfa ipd. gl. klamfa ipd.
SSKJ²
klaníca -e ž (í)
nar. klana deska: zaboj iz klanic / zamenjati lojtrnice s klanicami
SSKJ²
klánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od klanjati se: globoko klanjanje / klanjanje pisatelju / hlapčevsko klanjanje pred tujci
SSKJ²
klánjati se -am se nedov. (ȃ)
1. pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč se ji je klanjal; globoko se klanjati; klanjala se je na vse strani / v meščanskem okolju, kot pozdrav klanjam se, gospa; pren., ekspr. breze se klanjajo do tal
2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: zaslužil je, da so se mu klanjali; ob njenem zadnjem uspehu se ji je vse klanjalo / vznes. klanjati se njegovemu spominu / ženske rade vidijo, če se jim moški klanjajo če jim laskajo / klanjati se do tal zelo, pretirano
● slabš. nikar se ne klanjaj pred njimi ne ponižuj se
3. zastar., z dajalnikom podrejati se, uklanjati se: klanjala se je pač očetovi volji; v vsem se mora klanjati drugim
    klanjajóč se -a -e:
    klanjajoč se na vse strani, je odšel
SSKJ²
klánje -a s (ā)
glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klánovec -vca m (ȃ)
slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev
SSKJ²
klánovski -a -o prid. (ȃ)
klanski: klanovska skupnost; vodja klanovske milice / zanašal se je na stare klanovske povezave
SSKJ²
klánovstvo -a s (ȃ) ekspr.
lastnost, značilnost skupine ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: izborila si je svoj prostor na likovni sceni brez pomoči kogar koli in brez klanovstva; klanovstvo in nepotizem
SSKJ²
klánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na klan: klanski poglavar; klanska družina / med njimi je bila klanska povezanost
SSKJ²
klánstvo -a s (ȃ)
slabš. pripadnost klanu: razlika med klanstvi / kmečko klanstvo
SSKJ²
klàp medm. (ȁ)
posnema glas pri udarcu ob zapiranju: roleta se spusti, klap
SSKJ²
klápa1 -e ž (á)
pog. skupina, druščina: pripada isti klapi; hotel se je uveljaviti v klapi / s svojo klapo je šel na izlet / fantje se družijo v večje ali manjše klape / tatinske klape
SSKJ²
klápa2 -e ž (á)
film. priprava za označevanje sinhronosti zvočnega in filmskega posnetka pri snemanju: tajnica je stopila s klapo pred kamero
● film. žarg. padla je prva klapa začelo se je snemanje filma
SSKJ²
klápast -a -o prid. (á)
1. nav. ekspr., navadno v zvezi z uho povešen, ohlapen: pes s klapastimi ušesi
2. ekspr. potrt, pobit: ves zmeden je in klapast / od bolezni je še vsa klapasta brez moči, onemogla
SSKJ²
klápati1 -am nedov. (ȃ)
nižje pog. biti v redu, ujemati se: tukaj nekaj ne klapa / stvari ne klapajo tako, kakor bi morale
SSKJ²
klapáti2 -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. počasi, okorno stopati: klavrno je klapal dalje; utrujen klapa proti vasi
// star. hoditi: klapal bo še lep kos poti
SSKJ²
klápav -a -o prid. (á)
navadno v zvezi z uho klapast: pes s klapavimi ušesi
SSKJ²
klápavica -e ž (á)
morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah: gojijo ostrige in klapavice
SSKJ²
klapoúh -a -o prid. (ȗ ū)
1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapouh zajec; klapouha svinja
2. star. potrt, pobit: ves klapouh hodi okrog
SSKJ²
klapoúšec -šca m (ȗ)
ekspr. žival s klapastimi ušesi, navadno zajec: klapoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; pren. pa so res klapoušci ti fantje
SSKJ²
klapoúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapoušen zajec; klapoušna svinja
2. ekspr. potrt, pobit: vrnil se je klapoušen; čemerna, klapoušna ženska / kaj bi s takim klapoušnim, bojazljivim možem ponižnim, strahopetnim
    klapoúšno prisl.:
    držal se je pobito, klapoušno
SSKJ²
klapoúšiti -im nedov. (ú ȗ) ekspr.
1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili
2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše
SSKJ²
klapoúšnica -e ž (ȗ)
zastar. klofuta, zaušnica: dala mu je dve klapoušnici
SSKJ²
klapoúšniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. dati klofuto, čofniti: klapoušnila ga je po obeh licih
SSKJ²
klápovka -e ž (ā)
agr. srednje debela hruška rdečkaste barve:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klarét -a m (ẹ̑)
agr. belo vino, dobljeno z neposrednim stiskanjem grozdja: kozarec klareta
SSKJ²
klarinét -a m (ẹ̑)
pihalni instrument z višjim tonskim obsegom: igrati klarinet / altovski, basovski klarinet
SSKJ²
klarinetíst -a m (ȋ)
kdor igra klarinet: nastop klarinetistov
SSKJ²
klarísinja -e ž (ȋ)
redovnica reda sv. Klare: samostan klarisinj
SSKJ²
klás -a m (ȃ)
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri pšenici, ječmenu, rži: klas zori; poln, prazen, težek klas / žito že dela klas / pšenica gre v klas zori / pšenični, žitni klas
● ekspr. zdaj mu gre delo v klas mu uspeva, se uspešno končuje
♦ bot. klas socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi; sestavljeni klas ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase
2. nar. (koruzni) storž: ta koruza ima manjše klase
SSKJ²
klása -e ž (ȃ)
1. pog. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v znanju: zbrale so se same klase iz našega razreda / ta je pa klasa bistroumen, pameten
2. aer., navt. stopnja kakovosti in uporabnosti, razred: določiti ladji klaso; spričevalo o klasi / to letalo spada v mednarodno klaso
// dokument, izjava o tej stopnji: dobiti klaso za dolgo plovbo
SSKJ²
klásast -a -o prid. (ȃ)
ki ima klas: klasasta rastlina
♦ bot. klasasto socvetje socvetje s sedečimi cveti na podaljšani osi
SSKJ²
klasàt -áta -o prid. (ȁ ā)
nav. ekspr. ki ima velike klase: klasata pšenica
SSKJ²
klásek -ska m (ȃ)
manjšalnica od klas: klaski že zorijo; težki klaski / pšenični klaski
♦ bot. del klasa iz enega ali več cvetov
SSKJ²
klásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na klas: klasne rese / ekspr. klasno polje žitno
SSKJ²
klasênje -a s (é)
glagolnik od klasiti: klasenje žita
SSKJ²
klasicíst -a m (ȋ)
predstavnik klasicizma: francoski klasicisti; romantik in klasicist
// strokovnjak za klasiko: odličen klasicist ga je uvajal v lepoto domače in tuje literature
SSKJ²
klasicístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na klasiciste ali klasicizem: klasicistična estetika / klasicistična poezija, umetnost / klasicistični slog
SSKJ²
klasicízem -zma m (ī)
um. evropska umetnostna smer od 17. do 19. stoletja, ki posnema staro grško in rimsko umetnost: barok in klasicizem
// obdobje te umetnostne smeri: razcvet literature v klasicizmu
SSKJ²
klásičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote
// klasicističen: pravila klasične estetike
2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek
3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična
♦ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
    klásično prisl.:
    je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.:, pog. hodi na klasično klasično gimnazijo
SSKJ²
klásičnost -i ž (á)
značilnost klasičnega: v tem je klasičnost dramaturgije / klasičnost primera
SSKJ²
klasificíranje -a s (ȋ)
glagolnik od klasificirati: diferenciranje in klasificiranje
SSKJ²
klasificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. razvrstiti, razporediti kaj glede na enake ali podobne lastnosti: klasificirati blago; klasificiral je vse rastline, živali; analizirati in klasificirati / klasificirati premog po velikosti / njegovo dramo bi težko klasificirali označili, opredelili
♦ navt. klasificirati ladjo določiti ji klaso, razred
2. knjiž. oceniti, ovrednotiti: klasificiral je športne dosežke / zadnje šolske naloge je strogo klasificiral ocenil, redoval
    klasificíran -a -o:
    klasificiran po kvaliteti
SSKJ²
klasifikácija -e ž (á)
1. razvrstitev, razporeditev česa glede na enake ali podobne lastnosti: klasifikacija blaga; klasifikacija zemljišč / klasifikacija konj na pasme; gre za klasifikacijo dejavnosti po panogah / to ni kriterij za razredno klasifikacijo opredelitev, uvrstitev
♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; pravn., nekdaj antropološka klasifikacija hudodelcev
2. knjiž. ocenitev, ovrednotenje: klasifikacija rezultatov testiranja / klasifikacija vedenja ocenitev, redovanje
SSKJ²
klasifikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klasifikacijo: klasifikacijski znak / spremeniti klasifikacijski sistem
♦ navt. klasifikacijska družba ustanova, ki nadzoruje gradnjo ladij in jim določa klaso
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klasifikátor -ja m (ȃ)
kdor klasificira: sistematiki in klasifikatorji
♦ mont. naprava, ki razvršča, razporeja zrna po velikosti, teži
SSKJ²
klásik -a m (á)
1. umetnik del iz dobe starih Grkov in Rimljanov: grški klasiki so ga navduševali; posnemanje klasikov
2. navadno s prilastkom avtor del, ki imajo (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: prebira ruske klasike; dela slovenskih klasikov / publ. klasiki marksizma
SSKJ²
klásika -e ž (á)
1. doba starih Grkov in Rimljanov: živel je v klasiki / ljubitelj stare grške klasike umetniških del iz te dobe
2. dela, ki imajo (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: antologija jugoslovanske klasike
// doba nastanka takih del: mojstri dunajske klasike; začetek glasbene klasike na Slovenskem / glasbena klasika je izpodrinila barok umetnostni slog te dobe
3. pog. nekaj samoumevnega, izredno pogostega: kombinacija črne in bele barve oblačil je klasika
SSKJ²
klasína -e ž (í)
nar. (koruzni) storž brez zrn:
SSKJ²
klasíranje -a s (ȋ)
glagolnik od klasirati: stroj za klasiranje
♦ mont. mokro v tekočinah, suho klasiranje premoga v zraku
SSKJ²
klasírati -am dov. in nedov. (ȋ)
klasificirati: klasirati rudo
    klasíran -a -o:
    klasirani premog
SSKJ²
klásiški -a -o prid. (á)
zastar. klasičen: njegove pesmi štejemo med klasiška dela
SSKJ²
klasíti se -ím se in klasíti -ím nedov. (ī í)
nav. 3. os., nav. ekspr. delati klase: rž se je začela klasiti
SSKJ²
klásje -a s (á)
več klasov, klasi: klasje že zori; rumeno klasje / klasje žeti; povezovati klasje v snope / pšenica gre v klasje / ječmenovo, pšenično klasje
● ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje
SSKJ²
klásnat -a -o prid. (ȃ)
ki ima klas: klasnate trave
♦ bot. klasnati jetičnik trajnica z modrimi cveti v grozdih na vrhu stebla, Veronica spicata
SSKJ²
klasôvje -a s (ȏ)
star. klasje: žeti klasovje / žito gre v klasovje
SSKJ²
klást -í ž (ȃ)
star. (živinska) krma: vreča klasti
SSKJ²
klásti kládem nedov. (á ȃ)
star. dajati živini (živinsko) krmo; pokladati: klade po trikrat na dan
SSKJ²
klástičen -čna -o prid. (á)
petr., navadno v zvezi klastična usedlina usedlina, ki nastane pri preperevanju in drobljenju starejših kamnin:
SSKJ²
klatáriti se -im se nedov. (á ȃ)
slabš. potepati se, pohajkovati: ves dan se klatari okrog
SSKJ²
klátenje -a s (á)
glagolnik od klatiti: klatenje orehov / dosti je bilo klatenja po svetu
SSKJ²
kláteški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na klateže ali klateštvo: sit je bil tega klateškega življenja / klateški psi
SSKJ²
kláteštvo -a s (ȃ)
klateško življenje: odpovedal se je klateštvu / prijeli so jo zaradi klateštva
SSKJ²
klátež -a m (ȃ)
ekspr. kdor se (rad) potepa, pohajkuje: bil je velik klatež
SSKJ²
kláti kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́)
1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto
2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši
// ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja
3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti
● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo
    kláti se ekspr.
    zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži
    klán -a -o:
    klane deščice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ī á; á)
1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa
// ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku
2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati
● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti
    klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr.
    potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah
    // biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov
    klatèč -éča -e:
    klateči se psi
SSKJ²
klativíteški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klativiteze ali klativiteštvo: klativiteško življenje / šel je po svojih klativiteških potih
SSKJ²
klativíteštvo -a s (ȋ)
v srednjem veku pojavljanje klativitezov in njihova dejavnost: klativiteštvo Erazma Predjamskega
SSKJ²
klátivítez -a m (ȃ-ȋ)
1. v srednjem veku (pustolovski) vitez: oprode s slavnimi klativitezi
2. klatež: to ti je klativitez
SSKJ²
klávec -vca m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja s klanjem (domačih) živali: dolga leta je bil klavec / klavec prašičev, živine
SSKJ²
klavecín tudi clavecin -a [druga oblika klavecín tudi klavesín] m (ȋ)
knjiž. čembalo: igra (na) klavecin
SSKJ²
kláven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali
● klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtev
♦ agr. klavna dobit vse, kar se pridobi z zakolom živali; klavni kalo ali klavna izguba izguba teže živali pri zakolu; klavna teža teža zaklane živali
SSKJ²
klaviatúra -e ž (ȗ)
1. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu: glasbila s klaviaturo / ekspr. prsti so drseli po klaviaturi / bele tipke klaviature
♦ glasb. nožna, pedalna klaviatura
// zastar. tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tastatura: klaviatura pisalnega stroja
2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogata klaviatura lirike / klaviatura skladateljevega čustvovanja / imel je celo klaviaturo vprašanj
SSKJ²
klaviatúre -túr ž mn. (ȗ)
klavirju podoben glasbeni instrument, ki proizvaja zvok elektronsko: vse instrumente – kitaro, bas, bobne in klaviature – igra sam
SSKJ²
klaviaturíst -a m (ȋ)
glasbenik, ki igra na klaviature: spremljava klaviaturista; ansambel je sestavljen iz bobnarja, kitarista in klaviaturista
SSKJ²
klaviaturístka -e ž (ȋ)
glasbenica, ki igra na klaviature: klaviaturistka znamenite zasedbe; pevka in klaviaturistka
SSKJ²
klavicímbal -a m (ȋ)
glasb. čembalo: v kotu sobe je stal klavicimbal; udarjala je po tipkah klavicimbala
SSKJ²
klavičémbalo tudi klavicembalo -a [klavičémbalo] m (ẹ̑)
glasb. čembalo: od časa do časa udari na klavičembalo
SSKJ²
klavikórd -a m (ọ̑)
glasb., nekdaj glasbilo s strunami in kovinskimi ploščicami, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: igrati (na) klavikord
SSKJ²
klavír -ja m (ī)
glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: sedel je h klavirju, za klavir in začel igrati; ima star, razglašen klavir / zna igrati (na) klavir / pog. vaditi klavir igranje na klavir
♦ glasb. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah
SSKJ²
klaviríst -a m (ȋ)
ekspr. kdor igra klavir; pianist: nastopil je znan klavirist; violinisti in klaviristi
SSKJ²
klavírski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer
♦ glasb. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali vokalno-instrumentalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba
SSKJ²
klávnica -e ž (ȃ)
stavba, prostor za klanje živali: stanuje zraven klavnice; gnati, peljati živino v klavnico / perutninska klavnica; pren., ekspr. strahotna vojna klavnica
♦ agr. industrijska klavnica v kateri se meso zaklanih živali predeluje v mesne izdelke
SSKJ²
klávničar -ja m (ȃ)
kdor dela v klavnici: dela kot klavničar
SSKJ²
klávničen -čna -o prid. (ȃ)
klavniški: klavnični odtok / klavnični odpadki klavni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klavnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača za zakol živali: plačati klavnino
SSKJ²
klávniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na klanje ali klavnico: klavniški hlevi; klavniško dvorišče / klavniška industrija / klavniški odpadki klavni
SSKJ²
klávnost -i ž (ȃ)
agr. uporabnost zaklanih živali, izražena navadno v odstotkih: nizka, visoka klavnost
SSKJ²
klávrn -a -o prid., klávrnejši (á) nav. ekspr.
1. ki vzbuja pomilovanje, navadno zaradi videza: klavrn človek; bil je tih in klavrn / žival je nekam klavrna / spregovoril je s klavrnim glasom / klavrne razmere; klavrno življenje / klavrn konec
2. s širokim pomenskim obsegom slab, nezadovoljiv: bil je bolj klavrn večer / klavrno vreme / govoril je v klavrni francoščini / kritika je bila bolj klavrna / klavrno razpoloženje
3. nezadosten, majhen: dobila je klavrno doto; klavrne plače
    klávrno prisl.:
    držati se klavrno; predstava je klavrno propadla
SSKJ²
klávrnost -i ž (á)
značilnost klavrnega: klavrnost življenja / ve za vzroke njene klavrnosti
SSKJ²
klávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na klavce ali klanje: ni hotel več opravljati svojega klavskega posla / klavski nož
SSKJ²
klavstrofobíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezenski strah pred zaprtim prostorom: imeti klavstrofobijo; napadi klavstrofobije / občutek klavstrofobije
SSKJ²
klávščina -e ž (ȃ)
star. klavnina: zaračunati klavščino
SSKJ²
klávzula -e ž (ȃ)
besedilo, pripomba, ki natančneje določa ali omejuje veljavnost pogodbe, listine: pogodbi pripisati klavzulo / s klavzulo omejen / na spričevalu je klavzula glede veljavnosti; po tej klavzuli se ne sme nihče vmešavati / konkurenčna klavzula v pogodbi sklenjen dogovor med delodajalcem in delavcem o prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja
♦ pravn. blagovna, devizna, valutna, zlata klavzula pri kateri je osnova za določitev vrednosti pogodbene dajatve blago, devize, valuta, zlato; klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju
SSKJ²
klavzulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. določiti klavzulo: klavzulirati in potrditi / klavzulirati pogodbo
SSKJ²
klavzúra -e ž (ȗ)
1. sestanek omejenega števila ljudi, ki je zaprt za javnost: klavzura stranke; žirija se umakne v klavzuro, kjer odloča o zmagovalcu
2. rel. predpis glede prepovedi vstopa drugim osebam v samostanske prostore: prelomiti, spoštovati klavzuro / samostanska klavzura
// del samostana, v katerega nimajo dostopa zlasti osebe drugega spola: iti v klavzuro
3. šol. žarg. klavzurna naloga: pisali smo klavzuro
SSKJ²
klavzúren -rna -o prid. (ȗ)
1. ki je zaprt za javnost: sesti v klavzurno sobo
2. šol., navadno v zvezi klavzurna naloga nadzorovani pisni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti: pisati klavzurno nalogo
SSKJ²
klécanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od klecati: klecanje kolen
SSKJ²
klécati -am nedov. (ẹ̄)
nehote, sunkovito upogibati nogo v kolenu, zlasti med hojo: ves čas je klecal / ekspr. klecati od utrujenosti biti zelo utrujen / noge so nam klecale
// ekspr. počasi, okorno stopati: rudarji so trudni klecali iz jam; po cesti kleca tovorna živina
    klecajóč -a -e:
    stopati s klecajočimi koraki; klecajoča hoja
SSKJ²
klécav -a -o prid. (ẹ̄)
ki (rad) kleca: klecav berač / klecave noge / prišel je s klecavimi koraki klecajočimi
SSKJ²
klécen -cna -o prid. (ẹ̑)
elektr., v zvezi klecno stikalo stikalo, katerega vzvod se lahko premakne v eno ali drugo skrajno lego:
SSKJ²
klécniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile
// v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo / klecniti s kolenom
2. ekspr. pasti, zgruditi se: kar klecnili so od strahu / klecnila je na kolena, tla
SSKJ²
kléč1 -a m (ẹ̑)
zastar. kleč2: valovi so se razbijali ob kleču
SSKJ²
kléč2 -í ž (ẹ̑)
večja, navadno neostra skala: ladja se je ob kleči razbila / med klečmi in čermi
SSKJ²
klečálec -lca [klečau̯ca tudi klečalca] m (ȃ)
kdor kleči: vrsta klečalcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klečálnik -a [tudi klečau̯nik] m (ȃ)
nizki klopi podobna priprava z oporo za roke, ki se uporablja za klečanje: poklekniti na klečalnik / na klečalniku je bila odprta knjiga
SSKJ²
klečálo -a s (á)
star. klečalnik: poklekniti na klečalo
SSKJ²
klečánje -a s (ȃ)
glagolnik od klečati: od klečanja so jo bolela kolena
SSKJ²
klečáti -ím nedov., klêči in kléči; klêčal in kléčal (á í)
biti na nogah, upognjenih v kolenih: stati in klečati v cerkvi / klečati na eni nogi
● ekspr. kleči pred tem človekom ponižuje se pred njim; ga obožuje
♦ šport. klečati sonožno
// klečeč prestajati kazen: moral je klečati na koruzi, polenu / klečati za kazen
    klečé :
    kleče moliti, prositi
    klečèč -éča -e:
    klečeč na tleh, v kotu; klečeča množica; sam.: gledal je klečeče pred seboj
SSKJ²
klêče -éta s (é ẹ́)
star. kleč2: ladja se je ob klečetu razbila
SSKJ²
klečeplástvo -a s (ȃ)
1. slabš. lastnost klečeplaznega človeka: odbija jo klečeplastvo tega človeka
2. klečeplazenje: hlapčevanje in klečeplastvo pred mogočneži
SSKJ²
klečeplàz -áza m (ȁ á)
star. klečeplazec: dvorni klečeplazi
SSKJ²
klečeplázec -zca m (ȃ)
slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadeva za naklonjenost nadrejenih: bil je klečeplazec in karierist
SSKJ²
klečeplázen -zna -o prid.(ā)
nanašajoč se na klečeplazce ali klečeplazenje: bil je klečeplazen pisar / klečeplazne besede; pisaril je klečeplazna pisma
    klečeplázno prisl.:
    vedel se je zelo klečeplazno
SSKJ²
klečeplázenje -a s (á)
glagolnik od klečeplaziti: klečeplazenje pred oblastniki; klečeplazenje in kameleonstvo
SSKJ²
klečepláziti -im nedov. (á ȃ)
slabš. zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost nadrejenih: hlapčeval je in klečeplazil; klečeplazijo zaradi dobička / klečeplazi pred vsakim režimom
// pretirano, ponižujoče prizadevati si za naklonjenost koga sploh: spet klečeplazi okoli nje
● slabš. klečeplazi pred vsem tujim pretirano, navadno neupravičeno hvali, ceni tuje
SSKJ²
klečepláznik -a m (ȃ)
klečeplazec: prišel je on in njegovi klečeplazniki
SSKJ²
klečeplázništvo -a s (ȃ)
klečeplastvo: koristolovstvo in klečeplazništvo
SSKJ²
klečepláznost -i ž (ā)
slabš. lastnost klečeplaznega človeka: njegova klečeplaznost jo je bolela
SSKJ²
klečét -i ž (ẹ̑)
star. kleč2: ladja je zadela ob klečet
SSKJ²
klečevít -a -o prid. (ȋ)
poln kleči: klečevito morje
SSKJ²
klečévje -a s (ẹ̑)
več kleči, kleči: videlo se je le sivo klečevje
SSKJ²
klêj -a m (ȇ)
lepilo, pridobljeno zlasti iz nekaterih živalskih snovi: premazati, zalepiti s klejem / kuhati klej / klej v tablicah / čevljarski, mizarski klej; kostni, kožni klej; rastlinski, živalski klej
♦ teh. hladni klej ki lepi brez segrevanja; kazeinski klej iz kazeina, apna in dodatkov
SSKJ²
klêjar -ja m (ȇ)
izdelovalec kleja: po poklicu je klejar
SSKJ²
klejárna -e ž (ȃ)
tovarna kleja: dela v klejarni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klêjast -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na klej: klejaste snovi / ima klejast okus / klejasta slina lepljiva
SSKJ²
klêjati -am nedov. (ȇ)
klejiti: klejati les
    klêjan -a -o:
    klejan papir; klejana nit
SSKJ²
klêjen -jna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klej
♦ papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije
SSKJ²
klejênje tudi klêjenje -a s (é; ȇ)
glagolnik od klejiti: klejenje papirja, platna / stroj za klejenje
SSKJ²
klejíti -ím tudi klêjiti -im nedov. (ī í; ȇ)
premazovati s klejem: klejiti deske
♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem
    klejèn -êna -o tudi klêjen -a -o:
    klejeni papir; klejeno platno
SSKJ²
klêjnat -a -o prid. (ȇ)
star. klejen: klejnata tekočina
SSKJ²
Klék -a m (ẹ̑)
etn., po ljudskem verovanju gora, na kateri se zbirajo čarovnice: vsako noč leta na Klek
SSKJ²
klék1 -a m (ẹ̑)
bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi storžki, Thuja: ameriški, vzhodni klek
SSKJ²
klèk2 tudi klék kléka m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
šport. klečanje na obeh kolenih: preval iz kleka
SSKJ²
klèk3 klêka in klék -a m (ȅ é; ẹ̑)
evfem., navadno kot vzklik hudič, vrag: ti klek ti! da bi te klek! glej ga kleka!
SSKJ²
kléka -e ž (ẹ́)
slabš. zelo suha, mršava žival, zlasti konj: v hlevu ima staro kleko
// krivenčasto, zvito drevo: posekati kleko
SSKJ²
klékarica -e ž (ẹ̑)
po ljudskem verovanju čarovnica, ki se z drugimi čarovnicami sestaja na Kleku: gotovo ga je urekla klekarica
SSKJ²
klékast -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kleko: klekast konj / klekasto drevo
SSKJ²
klékelj -klja tudi -na [klekəlj] m (ẹ́)
obrt. majhna lesena tuljava za ročno delanje čipk: naviti sukanec na klekelj
SSKJ²
klékljanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od klekljati: preživlja se s klekljanjem / blazinica, sukanec za klekljanje / klekljanje čipk / ekspr. odložila je klekljanje
SSKJ²
klékljarica -e ž (ẹ̑)
izdelovalka klekljanih čipk: bila je klekljarica
SSKJ²
klékljarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na klekljarice ali klekljanje: klekljarsko delo / klekljarski sukanec / klekljarska šola
SSKJ²
klékljarstvo -a s (ẹ̑)
klekljarska obrt: klekljarstvo je v teh krajih zelo razvito
SSKJ²
klékljati -am nedov. (ẹ̑)
delati, izdelovati čipke s kleklji: sedela je na peči in klekljala / zna klekljati
    klékljan -a -o:
    lepe klekljane čipke
SSKJ²
klékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj
// pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kléman -a -o prid. (ẹ̄)
zastar. presnet, preklet: klemani sitnež, spet je tukaj; klemane babe
SSKJ²
klementína -e ž (ȋ)
južno drevo, križanec mandarine in pomaranče, ali njegov sad: olupiti klementine; narezani krhlji klementine
SSKJ²
klémpati1 -am nedov. (ẹ̑) ekspr.
1. slabo, nevešče
a) igrati (na klavir): klempa, da me bolijo ušesa / slabš. kar naprej klempa igra
b) tipkati: nehaj že klempati / slabš. naučil se je klempati tipkati
2. sestavljati, zbijati: iz desk nekaj klempa
SSKJ²
klempáti2 -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. počasi, okorno stopati: s težavo je klempal ob hiši navzgor
SSKJ²
klémprati -am nedov. (ẹ̑)
klempati1: spet klempra / klemprati po klavirju
SSKJ²
klèn1 kléna m (ȅ ẹ́)
sladkovodna riba z veliko glavo in zlato rumeno liso na bokih: klen in postrvi
SSKJ²
klèn2 kléna m (ȅ ẹ́)
maklen: les klena
SSKJ²
klén3 -a -o prid. (ẹ̄)
1. knjiž. čvrst, krepek: klen rod; mož je še klen / klen značaj
// nazoren, sočen: klene besede / piše v zelo klenem, plastičnem jeziku
2. nav. ekspr., v zvezi s pšenica, zrno zdrav, poln: klena pšenica
    kléno prisl.:
    bil je kleno odločen
SSKJ²
klenìč -íča m (ȉ í)
zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus:
SSKJ²
kleníti -ím nedov. (ī í)
knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame
SSKJ²
klènk1 in klénk klénka m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
posamezen glas pri klenkanju: razločil je klenke / klenk kose
SSKJ²
klènk2 medm. (ȅ)
posnema glas pri udarcu po zvoncu, kovini: klenk klenk, odmeva po trgu
SSKJ²
klénkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od klenkati: slišalo se je le klenkanje / klenkanje klavirja
SSKJ²
klénkati -am nedov. (ẹ̑)
1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti
// nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali
2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igrati
♦ teh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja
SSKJ²
klénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček
2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila
SSKJ²
klénost -i ž (ẹ̄)
knjiž. čvrstost, krepkost: klenost mladega človeka / klenost značaja
// nazornost, sočnost: klenost stilnega izraza
SSKJ²
kléntati -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ)
nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim
SSKJ²
klèp1 klêpa in klépa m (ȅ é, ẹ́)
1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen
2. klepanje: slišal se je klep
SSKJ²
klép2 -í ž (ẹ̑) nar.
1. mn. klepalnik: nabavil si je klepi in žago
2. klep1: kosa z dobro, tanko klepjo
SSKJ²
klèp3 medm. (ȅ)
posnema glas pri klepanju: s travnika se razlega: klep, klep
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klepáč -a m (á)
1. kladivo za klepanje: tolči, udarjati s klepačem
2. ekspr. kdor kleplje: bil je dober klepač in kosec
SSKJ²
klepálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za klepanje: klepalno kladivo, orodje
SSKJ²
klepálnik -a [klepau̯nik in klepalnik] m (ȃ)
priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje: pripravil si je kladivo, srpe in klepalnik / sedel je na klepalnik in začel tolči na stolček klepalnika
// kladivo za klepanje: udarjati s klepalnikom
SSKJ²
klepálo -a s (á)
zastar. zgornji del klepalnika; babica: položil je srp na klepalo in udaril
SSKJ²
klepánje -a s (ȃ)
glagolnik od klepati: klepanje kose / poslušal je enakomerno klepanje kladiv / klepanje divjega petelina
♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
SSKJ²
klepár -ja m (á)
kdor z udarci kladiva oblikuje, obdeluje pločevino: že vrsto let je klepar / uči se za kleparja / krovski klepar; avto klepar avtoklepar
SSKJ²
klepárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kleparje ali kleparstvo: kleparska delavnica / kleparske škarje; kleparsko kladivo / kleparska obrt
SSKJ²
klepárstvo -a s (ȃ)
obrt za oblikovanje, obdelovanje pločevine: ukvarjati se s kleparstvom / opustil je kleparstvo opravljanje kleparskega poklica
// podjetje, delavnica za to obrt:
SSKJ²
klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́)
1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda
// z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce
// slabo, nevešče
a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati
b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali
3. ekspr. počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku
4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir
● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
♦ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
SSKJ²
klêpec -pca m (é)
kladivo za klepanje; klepač: enakomerno udarjati s klepcem
SSKJ²
klepèt -éta in -êta m (ȅ ẹ́, é)
nav. ekspr. živahen, sproščen pogovor o nepomembnih stvareh: za klepet vedno najde čas / iz sobe je bilo slišati klepet govorjenje, pogovarjanje
// v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor: pridi popoldne na klepet
// sinhrona komunikacija med uporabniki interneta: spletni klepet; program za klepet po internetu; osebni stik v današnjem času velikokrat zamenjamo za internetni klepet
♦ vet. udarjanje zadnjih kopit, podkev ob sprednje pri hitrejši hoji konja zaradi nepravilnega podkovanja
SSKJ²
klepetáč -a m (á)
nav. slabš. kdor (rad) veliko govori: imeli so ga za širokoustneža in klepetača; bil je neznosen klepetač
SSKJ²
klepetálast -a -o prid. (á)
slabš. ki (rad) veliko govori: klepetalaste ženske
SSKJ²
klepetalec gl. klepetavec
SSKJ²
klepetálnica -e ž (ȃ)
internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki: moderator klepetalnice; forum in klepetalnica / elektronska, spletna klepetalnica
SSKJ²
klepetálo -a s (á)
slabš. kdor (rad) veliko govori: ta človek je neznosno klepetalo
SSKJ²
klepetánje -a s (ȃ)
glagolnik od klepetati: zapravlja čas z neumnim klepetanjem / vedno je bil razpoložen za klepetanje / kanali za klepetanje so med mladimi zelo priljubljeni / klepetanje moti pouk / poslušali smo klepetanje štorklje
SSKJ²
klepetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. nav. ekspr. živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvareh: spet klepeta pred hišo; klepetajo že celo uro / z njo rada klepetam se pogovarjam
// pogovarjati se prek internetne storitve, ki omogoča sinhrono komunikacijo med uporabniki: klepetati po spletu; klepetati s pomočjo računalniške tipkovnice
// govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klepeta / klepeta neumnosti / učenka rada klepeta
2. dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: čaplje, štorklje glasno klepetajo
// v zvezi z zobje šklepetati: zobje so mu klepetali od mraza
    klepetáje :
    živahno klepetaje sta krenili proti domu
SSKJ²
klepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
nav. ekspr. ki (rad) veliko govori: klepetave ženske / je precej klepetav
SSKJ²
klepetávec -vca in klepetálec -lca [klepetau̯ca] m (ȃ)
1. ekspr. kdor (rad) veliko govori: je lahkomiseln klepetavec
2. kdor sodeluje v internetnih klepetalnicah: odgovarjati na vprašanja klepetavcev / spletni klepetavci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klepetávost -i ž (á)
ekspr. lastnost, značilnost klepetavega človeka: jezila ga je njena klepetavost / ne zameri moji klepetavosti / v pesmih je s klepetavostjo skušal skriti pomanjkanje globlje misli z gostobesednostjo
SSKJ²
klepêtec -tca m (é)
1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru
// nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec
2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klepetec
SSKJ²
klepetúlja -e ž (ú)
slabš. kdor (rad) veliko govori: je stara klepetulja, nikoli ne bo drugačen / ta učenka je prava klepetulja
// kdor (rad) pove kaj zaupnega: klepetulja pa nisem; ne skrbi, v naši družbi ni nobene klepetulje
SSKJ²
klepetúljast -a -o prid. (ú)
slabš. ki (rad) veliko govori: klepetuljasta gospodinja
SSKJ²
klepetún -a m (ȗ)
slabš. kdor (rad) veliko govori: je klepetun brez primere
SSKJ²
klepíšče -a s (í)
nar. priprava iz stolčka in babice, namenjena za klepanje; klepalnik: prinesel je koso in klepišče
SSKJ²
klêpniti -em in klepníti klépnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑)
dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v sobi je klepnil pokrov skrinje / klepniti s petami
// ekspr. udariti, zadeti (pri padcu): kos opeke ga je klepnil po čelu
SSKJ²
klepsídra -e ž (ȋ)
pri starih Grkih vodna ali peščena ura: štel je ure na klepsidri; pren., knjiž. dan se izteka v klepsidro preteklosti
SSKJ²
kleptokracíja -e ž (ȋ) ekspr.
vladavina tatov: njegova vlada je kmalu dobila sloves kleptokracije / politična kleptokracija
SSKJ²
kleptomán -a m (ȃ)
kdor je bolezensko nagnjen h kraji: je kleptoman; prebrisanec in kleptoman / terapija za kleptomane
SSKJ²
kleptomaníja -e ž (ȋ)
bolezensko nagnjenje h kraji: trpi za kleptomanijo
SSKJ²
kleptománka -e ž (ȃ)
ženska, ki je bolezensko nagnjena h kraji: je neozdravljiva kleptomanka; premetena kleptomanka
SSKJ²
kleptománski -a -o (ȃ)
pridevnik od kleptoman: kleptomansko nagnjenje
SSKJ²
klêr -a m (ȇ)
knjiž. duhovniki, duhovščina: akcijo je podprl tudi katoliški kler; kler ljubljanske nadškofije; vpliv klera / nižji, visoki kler
SSKJ²
klêrik -a m (é)
rel. pripravnik za duhovniški poklic ali duhovnik: kleriki in laiki
// nekdaj pripravnik za duhovniški poklic, na najnižji stopnji: posvetitev klerikov
SSKJ²
klerikálec -lca m (ȃ)
1. zlasti v 19. stol. in prvi polovici 20. stol. član, pristaš Slovenske ljudske stranke: slovenski liberalci in klerikalci
2. nav. slabš. pristaš klerikalizma: je zagrizen klerikalec
// nazadnjak, konservativec: klerikalci in desničarji
SSKJ²
klerikálen -lna -o prid. (ȃ)
nav. slabš. ki izhaja iz klerikalizma: klerikalni nazori; klerikalna miselnost / klerikalna politika / klerikalna stranka
SSKJ²
klerikalizácija -e ž (á) ekspr.
povečanje vpliva cerkve na določenem področju, območju: klerikalizacija javnega življenja
SSKJ²
klerikalízem -zma m (ī)
nav. slabš. nazor, ki zagovarja cerkveno vodstvo javnega življenja: boriti se proti klerikalizmu / politični klerikalizem
// nazadnjaštvo, konservativizem: za to skupino je značilen klerikalizem
SSKJ²
klerikálka -e ž (ȃ)
nav. slabš. pristašinja klerikalizma: bila je vneta klerikalka
// konservativka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klerikálstvo -a s (ȃ)
slabš. klerikalni nazori, klerikalna miselnost: znan je bil zlasti zaradi svojega klerikalstva
// star. klerikalizem: širjenje klerikalstva
SSKJ²
klêriški -a -o prid. (é)
nanašajoč se na klerike: kleriška obleka / kleriški stan
SSKJ²
klêrofašíst -a m (ȇ-ȋ)
slabš. pristaš klerofašizma: zbrani so bili četniki, ustaši in klerofašisti
SSKJ²
klêrofašístičen -čna -o prid. (ȇ-í)
nanašajoč se na klerofašiste ali klerofašizem: klerofašistično nasilje / klerofašistični režim; klerofašistična organizacija
SSKJ²
klêrofašízem -zma m (ȇ-ī)
nav. slabš. politično sodelovanje Cerkve s fašizmom: bil je vodja upora proti klerofašizmu
// gibanje za tako sodelovanje: pojav klerofašizma
SSKJ²
kleržó -ja m (ọ̑)
agr. debela zimska hruška bakreno rdeče barve: kleržo letos močno gnije
SSKJ²
klesánec -nca m (á)
grad. v obliki kvadra obdelan kamen: hiše, zgrajene iz klesanca
SSKJ²
klesánje -a s (ȃ)
glagolnik od klesati: ukvarja se s klesanjem / klesanje kamna / klesanje kipov / gre za klesanje njihovih značajev
SSKJ²
klesár -ja m (á)
kdor se ukvarja s klesanjem: kamnoseki in klesarji / o kiparjih, klesarjih in rezbarjih teh spomenikov je malo znanega / spada med klesarje slovenske besede
SSKJ²
klesárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na klesarje ali klesarstvo: klesarska tehnika / klesarsko dleto / klesarska obrt
SSKJ²
klesárstvo -a s (ȃ)
klesarska obrt: kamnoseštvo in klesarstvo / preživlja se s klesarstvom z opravljanjem klesarskega poklica
SSKJ²
klesáti kléšem nedov., klêši klešíte; klêsal (á ẹ́)
1. z dletom obdelovati kamen: klesal je ves dan; spretno klesati / klesati in lomiti kamen, marmor
// s klesanjem delati, oblikovati: klesati stopnico / v kamen je klesal podobe
2. ekspr. dajati čemu bolj izdelano podobo: tako se ustvarja in kleše jezik / klesati svoj značaj
SSKJ²
kléstenje -a s (ẹ́)
glagolnik od klestiti: klestenje drevja
SSKJ²
klestílnik -a m (ȋ)
priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem: s klestilnikom je naklestil kup vej
SSKJ²
kléstiti -im nedov., kléščen (ẹ́ ẹ̄)
1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka; ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa
// ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po nogah
● ekspr. po vinogradu je klestila toča z močnim padanjem povzročala škodo
2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga klesti; klestiti po glavi; klestili so se s palicami
3. slabš. govoriti, pripovedovati: spet klesti neumnosti
SSKJ²
kléstje -a s (ẹ̑)
nav. ekspr. odkleščene veje: iti po klestje; smrekovo klestje
SSKJ²
klèšč kléšča m (ȅ ẹ́)
star. klop1: izdreti klešča; drži se me kot klešč
SSKJ²
kléščar -ja m (ẹ̑)
1. nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: pajki in kleščarji
2. kdor klesti: kleščarji in tesarji
SSKJ²
kléščast -a -o prid. (ẹ́)
podoben kleščam: kleščaste čeljusti / ima kleščaste roke
♦ vet. kleščasto zobovje
SSKJ²
kléšče kléšč ž mn. (ẹ́ ẹ̑)
1. orodje za prijemanje iz dveh železnih, navzkrižnih ročic: odpreti, zapreti klešče; držati, prijeti železo s kleščami; s kleščami potegniti žebelj iz deske; klešče in kladivo / čeljusti klešč / kombinirane klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; koničaste s koničastimi, ploščate klešče s ploščatimi čeljustmi; kovaške klešče
// navadno s prilastkom kleščam podobna priprava: lesene klešče; klešče ščipalke za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice; klešče za kodranje las; klešče za orehe, pecivo
2. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: dobila ga je v svoje klešče; biti v kleščah; držati, imeti koga v kleščah / z oslabljenim pomenom iztrgati se iz klešč imperializma
♦ elektr. izolirne klešče z ustrezno izolacijo za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa; med. ekstrakcijske klešče; porod s kleščami kleščni porod; teh. cevne klešče za prijemanje in vpenjanje cevi; razperilne klešče za upogibanje zob pri žagi na eno in drugo stran; vet. kopitne klešče orodje za odstranjevanje odvečne roževine na kopitu; voj. klešče položaj, ko koloni napadata sovražnika z bokov; zool. klešče kleščam podoben prvi par nog pri rakih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kléščen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na klešče: kleščni prijem / kleščne čeljusti / kleščni napad
♦ med. kleščni porod
SSKJ²
kléščenje -a s (ẹ́)
glagolnik od klestiti: kleščenje in sekanje / kleščenje drevja
SSKJ²
kléščevec -vca m (ẹ́)
okleščeno deblo: bukov kleščevec
SSKJ²
kléščevje -a s (ẹ́)
nav. ekspr. odkleščene veje: na ognjišču je dogorevalo kleščevje
SSKJ²
kléščice -čic ž mn. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. manjšalnica od klešče: kladivce in kleščice / kleščice za preščipavanje vozovnic; kleščice za sladkor
SSKJ²
kléščiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. utesnjevati, omejevati: kleščili so njeno dejavnost
    kléščiti se nar. gorenjsko
    široko, na vsa usta smejati se: škodoželjno se je kleščil
SSKJ²
kléščman -a m (ẹ̑)
nar. hrošč, katerega samec ima čeljusti razvite v velike klešče; rogač: ulovila sva nekaj kleščmanov
SSKJ²
kléščnica -e ž (ẹ̑)
teh. vsak od dveh delov klešč: ena kleščnica je zlomljena
SSKJ²
kléščnik -a m (ẹ̑)
zastar. sekalec (pri živalih): kleščnik spodnje čeljusti
SSKJ²
kléštra -e ž (ẹ̑)
nar. zanemarjen, neurejen, neroden človek: s to kleštro se ne boš več družil
SSKJ²
klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑)
1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju
// navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet
2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
SSKJ²
kletár -ja m (á)
strokovnjak za kletarstvo: pivovarji in kletarji / po poklicu je kletar
// zastar. natakar: pokliči kletarja
SSKJ²
kletaríca -e ž (í)
zastar. natakarica: krčmarica in kletarica sta hiteli s strežbo
SSKJ²
kletáriti -im nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. ukvarjati se s predelovanjem, hranjenjem vina: kletari že več let / kletariti vino
SSKJ²
kletárjenje -a s (á)
glagolnik od kletariti: stiskanje grozdja in kletarjenje
SSKJ²
kletárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kletarje ali kletarstvo: kletarske potrebščine / kletarska zadruga
SSKJ²
kletárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem, hranjenjem vina: pomen kletarstva / dognanja kletarstva
SSKJ²
kléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na klet: kletne stopnice; kletno okno je razbito / kletni prostori / dobila je kletno stanovanje
SSKJ²
klétev -tve ž (ẹ̑)
z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: njegova kletev se je izpolnila; zadela jo je očetova kletev / ekspr. to je kletev usode
// star. kletvica: govoril je grde, grozne, robate kletve; ekspr. iz ust so mu vrele kletve / iz sobe se je slišala kletev preklinjanje; ekspr. kletvam se je izogibal ni klel
♦ rel. zelo nespoštljiv, žaljiv izraz o Bogu, svetih osebah ali stvareh
SSKJ²
kléti kôlnem [kou̯nem] nedov., kolníte tudi kôlnite; klél; nam. klét in klèt (ẹ́ ó)
1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: navadil se je kleti; vozniki so vpili in kleli; kolne kot Turek zelo; ekspr. klel je, da se je vse bliskalo zelo / hudič! je po tihem klel
2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: klela je njegovo žlahto / kolne dan, ko se je rodil / vola je s hudičem klel zmerjal, psoval
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izražati se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
    kléti se star.
    prisegati, zaklinjati se: na čast, pri vseh svetnikih se ti kolnem, da ni bilo res; zaman se je klel, da je nedolžen
    kolnèč -éča -e in kolnóč -a -e zastar.:
    vrnil se je pijan in kolneč; policaj je kričal na kolneče moške
    klét -a -o star.
    preklet: kleta usoda
    ●     zastar. naš kleti sovražnik nespravljiv, zaklet
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klétka -e ž (ẹ̑)
1. navadno s kovinskimi palicami ograjen prostor za (divje) živali: zver so zaprli v kletko; levja kletka; kletka za tigre; tu je tesno kot v kletki; pren., knjiž. ujet sem v kletko velemesta
// navadno v zvezi ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice: na oknu visi ptičja kletka; kupil je kletko za kanarčka
2. evfem. zapor, ječa: po nekaj letih so ga izpustili iz kletke / če bo kradla, bo prišla v kletko
● ekspr. še dva koraka in že sva se znašla v kletki v zasedi, v pasti
♦ elektr. motor s kletko asinhronski motor z navitjem v obliki valjasto razporejenih palic; mont. kletka košu podobna kabina dvigala pri rudniku
SSKJ²
klétkar -ja m (ẹ̑)
1. izdelovalec ali prodajalec (ptičjih) kletk: zaposlen je kot kletkar
2. ekspr. ptica, ki živi v kletki: ima več kletkarjev: kanarčka, taščico in papigo
SSKJ²
klétkast -a -o prid. (ẹ̑)
1. tak kot pri kletki: kletkasta ograja
2. star. karirast, kockast: kletkast prt; kletkasto blago
♦ elektr. kletkasto navitje navitje v obliki valjasto razporejenih palic
SSKJ²
klétvica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: grda kletvica
SSKJ²
kletvína -e ž (í)
ekspr. groba beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu; kletev: izreči kletvino / odgnali so ga s kletvinami / iz gostilne se je slišalo vpitje in kletvina preklinjanje
SSKJ²
klevéta -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. neresnična, zlonamerna izjava, s katero se jemlje komu ugled: klevete so ga zelo prizadele; grde, umazane klevete / širiti klevete o kom obrekovati koga; obmetavali so ga s psovkami in klevetami
SSKJ²
klevetánje -a s (ȃ)
glagolnik od klevetati: to je navadno klevetanje / klevetanje naše države
SSKJ²
klevetáti -ám nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled; obrekovati: tekmeci nas klevetajo / rada kleveta
    klevetán -a -o:
    klevetani sosed
SSKJ²
klevétnik -a m (ẹ̑)
knjiž. obrekovalec: je velik klevetnik / klevetniki naše družbe
SSKJ²
klevétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na klevetnike ali klevete: proti nam se je začela klevetniška gonja, kampanja / klevetniški članki
SSKJ²
klíc -a m (ȋ)
1. glasno izgovorjeno, izrečeno, navadno kako ime: zaslišal je očetov klic / njegov klic se je razlegal daleč naokoli klicanje / glasni klici / vola sta razumela oračeve klice; pren., ekspr. sledil je notranjemu klicu
// oglašanje, petje: petelinji klic; klici škrjancev
// nav. mn. glasno govorjenje, vpitje: klici so kmalu utihnili / slišali so se jezni, veseli klici / ekspr. klici odobravanja
2. poskus vzpostavitve zveze s kom z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: dobiti, prejeti telefonski klic; preveriti sporočila in neodgovorjene klice na mobilnem telefonu; odgovoriti, oglasiti se na klic; klici na različne številke v mobilnem, stacionarnem omrežju; številka, tipka za klic / anonimni klic pri katerem identiteta, številka klicatelja ni znana; dohodni klic na telefonsko številko imetnika telefonskega aparata; odhodni klic s telefonske številke imetnika telefonskega aparata
// pogovor, ki sledi vzpostavitvi take zveze: klic je trajal deset minut; znižati cene mednarodnih klicev; brezplačni klic; tarife za minuto klica
3. glasno izražena želja, zahteva po
a) prisotnosti: klic domov / klic v sili / klic mački / na njegov klic so vsi prihiteli
b) kaki dejavnosti: klici na pomoč; zaslišal je klic k večerji / ekspr. klic k orožju, pripravljenosti / klic vprežni živini / ekspr. klic sirene, trobente
// ekspr., v zvezi s po velika potreba, želja: klic po aktualnosti in sodobnosti v umetnosti / vse tri pesnitve so glasen klic po svobodi
4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: hotel je zadušiti klic ljubezni; oglaša se klic vesti / klic pomladi
♦ lov. lov na klic lov, pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad
SSKJ²
klíca -e ž (í)
1. nav. mn. mikroorganizem, ki povzroča kako bolezen: prenašati, razširjati, uničevati klice; zatreti razvoj klic / bolezenske klice; klice jetike
2. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj: klica propada; njegova zamisel nosi v sebi klice neslutenega razvoja znanosti / z oslabljenim pomenom klica novega življenja
3. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal2: iz zemlje so pognale zelene klice / razvoj klic v semenu kalčkov / krompirjeve klice cime
♦ med. kužna klica bolezenski mikrob, mikroorganizem
SSKJ²
klicáj -a m (ȃ)
1. jezikosl. ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo: v nalogi manjka nekaj vejic in dva klicaja; klicaj in vprašaj
// knjiž., ekspr. opozorilo, zapoved: stavka je bila glasen klicaj nevzdržnega položaja
2. zastar. klic, krik: slišal je klicaje, ki so se mu bližali
3. zastar. lučaj, streljaj: kmetije, za klicaj oddaljene druga od druge
SSKJ²
klicálec -lca [klicau̯ca in klicalca] m (ȃ)
nav. ekspr. kdor kliče: klicalec je zahteval k telefonu urednika; spoznati klicalca po glasu
SSKJ²
klicálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. vzkličen: klicalni in vprašalni stavki
SSKJ²
klícanje in klicánje -a s (í; ȃ)
glagolnik od klicati: njegovega klicanja ni slišal / klicanju h kosilu se ni odzval / klicanje na pomoč / klicanje na odgovornost / klicanje k uporu / klicanje duhov / klicanje petelinov oglašanje, petje
SSKJ²
klicár -ja m (á)
1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik2: bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva
● knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec
2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: klicar z bobnom; klicarji in trobentači
SSKJ²
klicáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
večkrat, pogosto klicati: še po toliko letih ji pisari pisma, jo klicari in zasleduje na vsakem koraku; nenehno klicariti
SSKJ²
klicátelj -a m (ȃ)
kdor kliče po telefonu: identiteta, številka klicatelja; pogovor s klicateljem / anonimni klicatelj čigar identiteta, številka ni znana
SSKJ²
klícati klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ)
1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti mora, mati ga kliče; zaman jo je klical, ni hotela priti / klicati kokoši, psa z določenim glasom, znakom izražati zahtevo po prisotnosti
// oglašati se z značilnim glasom: koklja kliče piščance; ptice se kličejo
// glasno govoriti, vpiti: neprestano je nekaj klical; vsi so (jima) klicali: dobrodošla; počakaj, je klicala za njim / že od daleč ji je klical (v) pozdrav jo je pozdravljal / klicati (cene) na dražbi izklicevati
2. s prislovnim določilom izražati željo, zahtevo po
a) prisotnosti na kakem mestu: mati kliče otroke domov, v hišo / direktor ga kliče (v pisarno) / starše so klicali v šolo; že večkrat so ga klicali na sodišče / začeli so klicati k vojakom / v namenilniku: hodi jo klicat za v šolo; takoj jo grem klicat poklicat; pren., ekspr. delo, važen opravek ga kliče
b) z glagolskim samostalnikom kaki dejavnosti: klical jih je k delu; klical ga je na pomoč / elipt. klicati jest koga da naj gre jest / klicali so gasilce, policijo; beli sam, nikoli ne kliče soboslikarjev ne najame za beljenje / klical ga je na odgovor, zagovor / sodišče ga kliče za pričo / vznes. klicati ljudstvo k slogi, uporu pozivati, spodbujati / ekspr. trobentač kliče k počitku s trobento naznanja počitek; pren., ekspr. sirena kliče na delo; zvon kliče k molitvi
c) vznes. določenem stanju, lastnosti: klicati blagoslov na polje; klicati prekletstvo na(d) sovražnika / klicati kazen na koga
// ekspr., navadno v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: številna vprašanja kličejo po vsebinski in oblikovni obdelavi / izsušena zemlja kliče po dežju / kliče po starih časih
3. buditi, zbujati: zjutraj ga kliče mama / otroka sta še spala in ju ni hotel klicati
4. uporabljati določeno ime: vsi jo kličejo Mojca, čeprav ji je ime Marija / klical ga bo za očeta
// dov. dati, določiti ime; imenovati: kako ga boš klical / klical ga je po očetu / nar. zahodno kako se kličeš kako ti je ime
5. prizadevati si vzpostaviti s kom zvezo z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: klical sem ga, a se ni oglasil / klicati (telefonsko) centralo; klicati policijo; klicati na številko 112 / pog.: domov je klical, da ne pride h kosilu telefoniral; telefon kliče zvoni / klicati na (mobilni) telefon, po (mobilnem) telefonu
● vznes. Bog ga kliče umrl bo; knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; ekspr. nikar ne kliči vraga v hišo ne govori tako nepremišljeno, predrzno, da se to v resnici ne zgodi; petelin že kliče dan naznanja s petjem; klicati duhove pri spiritistih prizadevati si dobiti stik z umrlimi; moža sta klicala ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjala, koliko je ura; ekspr. ta krivica kliče do neba je zelo velika, huda; klicati na oder z aplavzom izražati željo, da pridejo avtor, igralci na oder; šol. žarg. učence je najprej klical z navajanjem imen preverjal njihovo prisotnost; nar. fantje so šli klicat (pod okno) vasovat, k dekletom
♦ igr. klicati pri igri s kartami z imenovanjem barve, figure izbrati si soigralca v igri; ptt klicati številko izbrati številko, potrebno za vzpostavitev zveze z določenim telefonskim uporabnikom
    klicáje :
    klicaje na pomoč se je zgrudila
    kličóč -a -e:
    kličoč po maščevanju
    klícan -a -o:
    klican na zagovor, pred sodnika za prekrške
    ●     šol. žarg. bil je klican k tabli vprašan pred tablo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klicanje: klicni center; klicna naprava
♦ ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza
SSKJ²
klicenósec -sca m (ọ̑)
med. kdor ima bolezenske klice in jih prenaša na druge: klicenosec griže, paratifusa
SSKJ²
klíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klica 3: klična gniloba / klični poganjek
♦ biol. klična pola zarodna plast; bot. klični list prvi list, ki se razvije na kalčku
SSKJ²
kliènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. oseba v odnosu do svojega rednega pravnega zastopnika, stranka: bil je klient znanega odvetnika; ta odvetnik ima mnogo klientov / je slab klient od katerega ni mnogo gmotnih koristi
♦ zgod. klient pri starih Rimljanih meščan, ki ga kot svojo delovno silo varuje, ščiti patricij
// nav. ekspr. oseba v odnosu do osebe, ki ji redno opravlja določene storitve; (stalna) stranka: že več let je njihov klient; trgovec s svojimi klienti
2. ekspr. oseba v odnosu do prostitutke, prostituta: po stopnicah so se sprehajale prostitutke s svojimi klienti
SSKJ²
klientéla -e ž (ẹ̑)
knjiž. več klientov, klienti: ta odvetnik ima veliko klientelo / trgovec s svojo klientelo
SSKJ²
klientelístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na klientelizem: klientelistični interesi; očitajo mu klientelistično in koruptivno ravnanje
SSKJ²
klientelízem -zma m (ī)
sistem odnosov, v katerem imajo prednost znanci vplivnih oseb, ne glede na merila kakovosti in sposobnosti: politični klientelizem; sum klientelizma; boj proti klientelizmu; korupcija, nepotizem in klientelizem
SSKJ²
kliêntka tudi kliéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska v odnosu do svojega rednega pravnega zastopnika, stranka: odvetnik je dal nasvet svoji klientki
// nav. ekspr. ženska v odnosu do osebe, ki ji redno opravlja določene storitve; (stalna) stranka: frizer je izgubil vse mlajše klientke
SSKJ²
klík1 -a m (ȋ)
1. pritisk navadno levega gumba na računalniški miški: potrditi izbor z dvakratnim klikom; klik na gumb; klik na povezavo
2. ekspr. nenadno spoznanje, premik v mišljenju: klik v glavi
SSKJ²
klík2 -a m (ȋ)
knjiž. klic, krik: po planini so odmevali kliki pastirjev / slediti klikom na pomoč
SSKJ²
klìk3 medm. (ȉ)
posnema glas pri udarcu, trku ob trdo snov: klik, klik, so se zadevale kroglice / pritisne na žepno uro, klik, in pokrovček se odpre
SSKJ²
klíka -e ž (ī)
slabš. navadno manjša skupina ljudi v kaki skupnosti, ki se hoče okoristiti, uveljaviti na škodo drugih: nastajanje klik v podjetjih / vladajoča klika; politična, vojaška klika
SSKJ²
klíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od klikati1: premikati se po dokumentu s klikanjem; dvakratno klikanje; tipkanje in klikanje
SSKJ²
klíkar -ja m (ȋ)
slabš. pripadnik klike: bratil se je s klikarji; zagrizen klikar
SSKJ²
klíkarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klikarje ali klikarstvo: klikarski interesi / klikarska kritika
SSKJ²
klíkarstvo -a s (ȋ)
slabš. pojavljanje, obstajanje klik: inteligenci so očitali klikarstvo / boriti se proti klikarstvu in strankarstvu / literarno klikarstvo
SSKJ²
klíkati1 -am nedov. (ȋ)
pritiskati navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbirati možnosti, funkcije, prikazane na zaslonu računalnika: uporabniki občasno klikajo tudi na povezave, ki jim jih ponujajo oglaševalci; klikati po internetu
SSKJ²
klíkati2 -am nedov. (ī ȋ)
knjiž. klicati, kričati: ljudje so drug drugemu klikali
SSKJ²
klíkniti1 -em dov. (í ȋ)
1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika: klikniti ikono; klikniti na gumb; klikniti na sliko, povezavo; klikniti za povečavo slike na element, ki poveča sliko; klikniti z desno tipko
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: končno mu je kliknilo
SSKJ²
klíkniti2 -em dov. (í ȋ)
knjiž. zaklicati, zakričati: prestrašeno je kliknila; klikniti od strahu / stoj! je kliknil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klíkovstvo -a s (ī)
zastar. klikarstvo: klikovstvo in strankarstvo
SSKJ²
klíma -e ž (ī)
1. navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali območje, podnebje: nezdrava klima; kraj ima ugodno klimo / priporočajo mu spremembo klime / alpska, gorska, morska, tropska klima; suha, vlažna, zmerna klima / umetna klima
♦ geogr. kontinentalna klima z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemska klima subtropska klima z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropska klima
// publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbena klima; ti dogodki so povzročili težko politično klimo; ustvarjanje neznosne klime v podjetju
2. klimatska naprava: klima ni delovala
SSKJ²
klímaks -a m (ȋ)
lit. besedna figura, ki stopnjuje učinek povedanega z navajanjem pomensko vedno močnejših besed, izrazov, stopnjevanje: klimaks v stavku: ne boj, mesarsko klanje
♦ gozd. končna razvojna stopnja vegetacije; med. klimakterij
SSKJ²
klimaktêričen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na klimakterij: klimakterični znaki; klimakterične težave / klimakterična bolníca
SSKJ²
klimaktêrij -a m (é)
knjiž. doba med zrelostjo in starostjo, ko pride pri ženskah do usihanja delovanja spolnih žlez in s tem do nekaterih telesnih in duševnih sprememb, mena: biti v klimakteriju / težave klimakterija
SSKJ²
klimaktêrijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na klimakterij: klimakterijske težave / klimakterijska leta
SSKJ²
klimát -a m (ȃ)
knjiž. klima, podnebje: za ta klimat so značilne mile zime / razvoj civilizacije v toplih klimatih
// duhovno ozračje, vzdušje: s tem ustvarja svojstven klimat smrti
SSKJ²
klimátičen -čna -o prid. (á)
knjiž. klimatski: klimatični faktorji; gre za ugodne klimatične razmere / klimatično zdravljenje / klimatične naprave
SSKJ²
klimatizácija -e ž (á)
1. uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: klimatizacija prostorov; podjetje se ukvarja s klimatizacijo tovarn / klimatizacija zraka / naprava za klimatizacijo in ventilacijo
2. teh. klimatska naprava: napeljati klimatizacijo
SSKJ²
klimatizátor -ja m (ȃ)
naprava za uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: vključiti klimatizator
SSKJ²
klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano
♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa
    klimatizíran -a -o:
    klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22 °C
SSKJ²
klimatológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za klimatologijo: predavanje znanega klimatologa
SSKJ²
klimatologíja -e ž (ȋ)
veda, ki na osnovi meteoroloških podatkov proučuje klimo: študirati klimatologijo; meteorologija in klimatologija
SSKJ²
klimatológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za klimatologijo: intervju, pogovor s priznano klimatologinjo; klimatologinja in profesorica na biotehniški fakulteti
SSKJ²
klimatolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na klimatologe ali klimatologijo: klimatološki študij / klimatološko raziskovanje / klimatološke razmere klimatske
SSKJ²
klimátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na klimo, podneben: kraj ima ugodne klimatske pogoje; klimatske razmere / gorsko, morsko klimatsko letovišče; je v klimatskem zdravilišču
♦ geogr. klimatski letni čas del leta s posebnimi vremenskimi značilnostmi
2. v zvezi klimatska naprava naprava, ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: zgradba ima klimatsko napravo; avtobusi z vgrajenimi klimatskimi napravami
SSKJ²
klìn tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ī)
1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo
// temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin
2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma
3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu
5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini
● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon
SSKJ²
klína -e ž (í)
pog. rezilo: klina pri slamoreznici je skrhana; nabrusiti klino; noževa klina / žepni nožek z dvema klinama / priviti klino v aparat britvico
SSKJ²
klínast -a -o prid. (ī)
1. podoben klinu: klinast predmet / žleb klinaste oblike / ekspr. ima kratke, klinaste prste koničaste
♦ teh. klinasti jermen jermen, ki ima trapezast prerez
2. arheol. klinopisen: zarezovati klinaste znake v glinaste plošče
    klínasto prisl.:
    klinasto pristrižena bradica
SSKJ²
klínč -a m (ȋ)
šport. prijem nasprotnika pri boksu za preprečitev udarcev: prešel je v klinč
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klínček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček
// temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico
2. lesen žebljiček: zabijati klinčke v podplate
3. nar. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: vrečka za klinčke
4. okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti; nagelj: na oknih so cveteli klinčki; odtrgati klinček; šopek rdečih klinčkov
♦ bot. Sternbergov klinček rastlina z nizkim steblom in dišečimi, navadno rožnato rdečimi cveti, Dianthus sternbergii
5. nav. mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava; nageljnova žbica: dodamo še cimeta in nekaj klinčkov
SSKJ²
klínčevec -vca m (ȋ)
bot., navadno v zvezi dišavni klinčevec tropsko drevo, katerega posušeni cvetni popki se uporabljajo kot dišava, Caryophyllus aromaticus:
SSKJ²
klínčnica -e ž (ȋ)
nav. mn., bot. rastlina z navadno nasprotno stoječimi listi in dvojnim cvetnim odevalom, Caryophyllaceae: praprotnice in klinčnice
SSKJ²
klínec -nca m (ȋ)
1. nav. ekspr. klin: zabiti klinec v steno; lesen, železen klinec / čevljarski klinec lesen žebljiček
// nar. zobotrebec: doma delajo klince
2. vulg. ničvreden, slab moški: ta klinec je vsega zmožen / kot psovka ti prekleti klinec
3. v členkovni rabi izraža
a) jezo, omalovaževanje: klinec, pa taka družba / klinec gleda vse skupaj
b) močno zanikanje: klinec boš dobil, ne pa denar
SSKJ²
klínica -e ž (í)
manjšalnica od klina: nožek z eno klinico / priviti klinico v aparat britvico
SSKJ²
klíničen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kliniko: klinični pregled; klinične preiskave / klinični oddelek za nalezljive bolezni / klinična bolnišnica in klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik / ekspr. značaje je opisoval s klinično natančnostjo z veliko
♦ med. klinična diagnoza; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; psiht. klinična psihologija psihologija, ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi
    klínično prisl.:
    pacient je bil klinično že mrtev
SSKJ²
klínik -a m (í)
med. žarg. zdravnik na kliniki: pregledal ga je klinik
SSKJ²
klínika -e ž (í)
bolnišnica za določeno medicinsko panogo, namenjena tudi znanstvenemu raziskovanju in pouku: zidajo novo kliniko / zaposlen je na kliniki / dermatološka, infekcijska, interna, očesna, otroška, stomatološka klinika; klinika za čeljustno kirurgijo / klinika za male živali za hišne ljubljenčke, zlasti pse, mačke in glodalce
SSKJ²
klìnk medm. (ȉ)
posnema glas udarca po zvoncu: klink, zazvoni nad vrati
SSKJ²
klinkáč -a m (á)
zool., v zvezi mali klinkač ptica ujeda, živeča v gozdovih vzhodne Evrope in Male Azije, Aquila pomarina:
SSKJ²
klínkati -am nedov. (ȋ)
ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: klinkal je z verigo
SSKJ²
klínker -ja m (í)
grad. zelo trda, dvakrat žgana, tanjša opeka: fasada, obložena s klinkerjem
// žgana nezmleta zmes laporja in apnenca, iz katere se pridobiva portlandski cement: mlin za mletje klinkerja; v prid. rabi: klinker zidaki; klinker ploščice
SSKJ²
klínkerski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na klinker: klinkerska zidava / klinkerska opeka
SSKJ²
klinométer -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za določanje nagiba, naklona: geološki kompas s klinometrom
SSKJ²
klinopís -a m (ȋ)
arheol. pisava s klinastimi znaki, vtisnjenimi navadno v glinaste ploščice, ki se je uporabljala zlasti v Mezopotamiji: hieroglifi in klinopis
SSKJ²
klinopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klinopis: brati klinopisne spomenike / klinopisni znaki
SSKJ²
klínovje -a s (ī)
nav. ekspr. več klinov, klini: okno je zavarovano z železnim klinovjem; klinovje kletke / brez klinovja smo srečno dospeli na vrh
SSKJ²
klínton -a m (ȋ)
agr. samorodna trta z majhnimi, temno modrimi grozdi: vinograd je zasajen s klintonom
SSKJ²
klìp in klíp medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas naprav v mlinu na vodo: od mlina se sliši klip klip / klip klop
SSKJ²
klíper -ja m (ī)
navt., nekdaj zelo hitra trgovska jadrnica z več jambori: ob bregu je bil zasidran kliper
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klíping -a m (ȋ)
spremljanje poročanja medijev za določenega naročnika: ponudniki klipinga; agencija za kliping; ukvarjati se s klipingom / priprava klipinga
// nav. mn. izbor iz poročanja medijev, navadno članek, nanašajoč se na določeno podjetje, ustanovo ali posameznika: iz klipingov je razviden širši kontekst referendumske iniciative; v prid. rabi: kliping agencija klipinška agencija
SSKJ²
klípinški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kliping: klipinška agencija, družba
SSKJ²
klípsna -e ž (ȋ)
nižje pog. zaponka, sponka: kolesar si je spel hlačnice s klipsnami / smučarski čevlji na klipsne
SSKJ²
klíring tudi clearing -a [klíring-] m (ȋ)
ekon. obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama v valuti, določeni s sporazumom: referent za kliring / blagovni, turistični kliring / plačevati v kliringu
SSKJ²
klírinški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kliring: klirinški dogovor, sporazum / publ. izvoz v klirinške države / klirinška valuta valuta, ki se uporablja v kliringu
SSKJ²
klistír -ja m (í)
med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko: dobiti klistir / hranilni, odvajalni, zdravilni klistir
// dajanje takega sredstva: začeti s klistirjem / delati klistir
SSKJ²
klistíra -e ž (ȋ)
zastar. klistir: dobiti klistiro
SSKJ²
klistíranje -a s (ȋ)
glagolnik od klistirati: cevka za klistiranje
SSKJ²
klistírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. dajati klistir: klistirati otroka
// nižje pog. biti pretirano vsiljiv, radoveden: klistiral me je celo pot do doma
SSKJ²
klistíren -rna -o prid. (ȋ)
med. ki je za klistiranje: klistirna brizgalka
SSKJ²
klistírka -e ž (ȋ)
med. priprava za klistiranje:
SSKJ²
klišár -ja m (á)
tisk. žarg. kemigraf: klišar je naredil odtise v več barvah
SSKJ²
klišárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje klišejev: barvne klišeje so naredili v klišarni Ljudske pravice; ročna stavnica in klišarna
SSKJ²
klišé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. tisk. na osnovi risbe ali fotografije narejena, navadno kovinska plošča za tiskanje slik: klišeji so že izrabljeni; zamenjati kliše; gost, redek raster v klišeju / tisk s klišeja / črtni kliše s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov; kovinski kliše; rastrski kliše ki izkazuje poltone
2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse klišeje / piše po zastarelih klišejih / ta stavek je časopisni kliše; scenarij kazijo nekateri literarni klišeji
SSKJ²
klišêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na kliše 2: klišejska zgodba / klišejsko upodabljanje oseb in dogodkov
SSKJ²
klišíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kliširati: tehnika kliširanja
SSKJ²
klišírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tisk. izdelovati klišeje: kliširal je slabo
    klišíran -a -o
    1. deležnik od kliširati: kliširane plošče
    2. ekspr. ki ima ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: piše kliširane rime
SSKJ²
klíti klíjem nedov. (í)
poganjati kal(i); kaliti3: rž klije; semena klijejo
// knjiž. biti2, nastajati: mlada ljubezen ji klije v srcu
SSKJ²
klítje -a s (í)
glagolnik od kliti: dati semenom vlago za klitje / klitje narave
SSKJ²
klítoris -a m (ȋ)
anat. majhen nabrekljiv organ zunanjega ženskega spolovila, ščegetavček: draženje, stimulacija klitorisa; glavica klitorisa / odstranitev klitorisa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klívija -e ž (í)
vrtn. rastlina z dolgimi črtalastimi listi in oranžnimi ali rdečimi cveti v socvetju, Clivia: goji begonije in klivije
SSKJ²
klízma -e ž (ȋ)
med. klistir: dobiti klizmo
SSKJ²
kljúb predl. (ȗ)
z dajalnikom za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: iti na sprehod kljub dežju; zborovati kljub prepovedi; uspeti kljub vsem težavam
// v prislovni rabi, navadno v zvezi kljub temu izraža nasprotje s prej povedanim: reven je. Kljub temu je radodaren; ranjen je bil, pa je kljub temu prišel do tovarišev / kljub vsemu ga ima še rada
    kljúb tému da vez., v dopustnih odvisnih stavkih
    čeprav: večerja nama ni teknila, kljub temu da je bila okusna / piše se tudi z vejico hoče naprej kljub temu, da ne zna poti
SSKJ²
kljubést -i ž (ẹ̑)
zastar. kljubovalnost: prevzela jo je kljubest in jeza / iz kljubesti ni spregovoril
SSKJ²
kljubésten -tna -o prid. (ẹ̑)
zastar. kljubovalen: kljubestno obnašanje
SSKJ²
kljúbica -e ž (ȗ)
knjiž. kljubovalnost: to je naredil iz kljubice
SSKJ²
kljubôten -tna -o prid. (ó)
zastar. kljubovalen: bil je jezljiv in kljuboten
SSKJ²
kljuboválec -lca [kljubovau̯ca tudi kljubovalca] m (ȃ)
kdor (rad) kljubuje: fant je velik kljubovalec / ekspr. orel, ta kljubovalec viharjev
SSKJ²
kljuboválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kljubovanje: bila je ošabna in kljubovalna / kljubovalen pogled
♦ ped. kljubovalna doba doba, navadno med drugim in tretjim letom starosti in v puberteti
    kljuboválno prisl.:
    kljubovalno se je obnašal
SSKJ²
kljuboválnost -i ž (ȃ)
lastnost kljubovalnega človeka: mladostna kljubovalnost / to je naredil iz kljubovalnosti
SSKJ²
kljubovánje -a s (ȃ)
glagolnik od kljubovati: kljubovanje očetu / to je naredil iz kljubovanja
SSKJ²
kljubováti -újem nedov. (á ȗ) z dajalnikom
1. namerno drugače delati, kot se želi, zahteva: fant mu kljubuje; spet kljubujeta očetu / kljubovati modi, predpisom / ekspr. ta človek kljubuje vsemu svetu
2. ekspr. biti odporen proti čemu: kljubovati prehladu / uspešno kljubuje starosti / stolp še danes kljubuje viharjem
// uspešno upirati se: dolgo so kljubovali sovražniku / kljubovati nevarnosti
    kljubováje :
    tam je stala, kljubovaje morju
    kljubujóč -a -e:
    na obrazu je imel jezen, kljubujoč izraz; prisl.: kljubujoče gledati
SSKJ²
kljúč -a m (ú)
1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ
// takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem
2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv
3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice
4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ
// ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema
5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku
6. prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB: podatki so shranjeni na ključu; pametni, pomnilniški ključ / ključ USB
● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno
♦ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; glasb. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico
SSKJ²
ključánica -e ž (ȃ)
zastar. ključavnica: zarjavela ključanica
SSKJ²
ključár -ja m (á)
1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar
2. ekspr. vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik
// kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne
SSKJ²
ključaríca -e ž (í)
1. nekdaj hišnica, oskrbnica: za ta dela je skrbela ključarica
2. ekspr. vratarica: samostanska ključarica
SSKJ²
ključárka -e ž (á)
ekspr. vratarica: ključarka je odklenila vrata; samostanska ključarka
SSKJ²
ključárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ključarje: ključarska opravila / ključarski pomočnik
SSKJ²
ključávnica -e ž (ȃ)
1. priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem: kupiti ključavnico; ključavnico odpreti, zakleniti / ključavnica se je zaskočila / cilindrična ključavnica ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem; dozična ključavnica ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; električna ključavnica; patentna ključavnica; pohištvena, stavbna ključavnica; verthajm(ska) ključavnica
♦ teh. kretnična ključavnica
// priprava, pritrjena navadno na vrata z odprtino za ključ: vtakniti ključ v ključavnico / gledati skozi ključavnico odprtino ključavnice
● ekspr. daj si ključavnico na usta nehaj govoriti, molči
2. nar. gorenjsko narcisa: natrgati šopek ključavnic
SSKJ²
ključávničar -ja m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mehaniki in ključavničarji / je kvalificiran ključavničar / orodni ključavničar ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja za obdelavo kovin; strojni ključavničar ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ključávničarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ključavničarje ali ključavničarstvo: ključavničarsko kladivo, orodje / ključavničarska obrt / ključavničarski vajenec
SSKJ²
ključávničarstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje in popravljanje manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mizarstvo in ključavničarstvo / splošno ključavničarstvo; stavbno, strojno ključavničarstvo
// podjetje, delavnica za to obrt:
SSKJ²
ključávničen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ključavnico: ključavnična vzmet / vrata z veliko ključavnično luknjo
SSKJ²
kljúček -čka m (ú)
1. nav. ekspr. manjšalnica od ključ: zakleniti s ključkom / naviti avtomobilček s ključkom
2. prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB: podatki so shranjeni na ključku; pomnilniški, spominski ključek; ikona za varno odstranjevanje ključka iz računalnika / ključek USB
♦ bot. rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju; petelinček
SSKJ²
kljúčen -čna -o prid. (ȗ)
od katerega je odvisen nadaljnji potek, razjasnitev, rešitev česa: zavzeti ključne položaje; ključna postojanka / v tem je ključni problem njegove poezije; gre za rešitev ključnega vprašanja / povečanje izvoza je ključna točka v naporih za napredek
♦ voj. ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega območja
// ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven1: dograditev poštnega poslopja in drugih ključnih objektov; ključne predmete so poučevali učitelji z diplomo druge stopnje / izpisati ključne besede besede, besedne zveze, ki so z vsebinskega stališča v kakem besedilu najpomembnejše / ključni dosežki človekovega uma
SSKJ²
kljúčica -e ž (ú)
star. kljukica: ključica vrat
♦ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
SSKJ²
kljúčiti -im nedov. (ú ȗ)
knjiž. kriviti, upogibati: ključiti hrbet, rame; ključiti se pod bremenom / skrb ga je ključila
SSKJ²
kljúčnica -e ž (ȗ)
anat. podolgovata parna kost med lopatico in prsnico: zlomil si je ključnico; lopatici in ključnici
SSKJ²
kljúčničen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na ključnico: ključnični del prsne mišice
SSKJ²
kljúka -e ž (ú)
1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat
2. priprava, navadno železna, z ukrivljenim koncem za prijemanje, vlečenje, obešanje: droga sta opremljena z dvema kljukama / pritrditi lestenec na kljuko / s kljuko potegniti čoln s kavljem / kljuke za gugalnice
// na eni strani ukrivljen predmet, zabit v steno, rabljen za obešanje: sneti torbo s kljuke; obesiti plašč na kljuko
3. ukrivljeni del dežnika, palice za držanje ali opiranje: držati dežnik za kljuko; opirati se na kljuko palice
4. šol. žarg., nekdaj negativna ocena (v šoli): dobil je kljuko iz matematike; ima kljuko v angleščini
5. slabš. nerazločno napisana črka: kdo bo te njegove kljuke bral
6. zastar. vijuga, zavoj: zajec dela kljuke / v kljukah voziti
7. slabš. suha, okorna, navadno velika ženska: oženil se je s staro kljuko
● ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlo; ekspr. tega ne morem kar s kljuke sneti hitro, na lahek način dobiti; izmisliti si; ekspr. obesiti študij na kljuko opustiti študiranje; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito
♦ agr. sodarska kljuka kovinska priprava za vstavljanje dna v sod; S kljuka ki je v obliki črke S in se rabi za transport zaklanih živali v klavnici
SSKJ²
kljúkast -a -o prid. (ú)
1. podoben kljuki: kljukast nastavek / ima kljukast nos / kljukasta palica
2. v zvezi kljukasti križ, v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma: zastava s kljukastim križem
♦ arheol. kljukasti križ tak križ zlasti kot simbol sonca; svastika
SSKJ²
kljúkati -am nedov. (ȗ)
pritiskati na kljuko (vrat): kljukali in trkali so, a zaman
// star. na rahlo udarjati, trkati: nekdo kljuka na šipo
SSKJ²
kljúkec -kca m (ȗ)
1. nar. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti kljukec; rezati grozde s kljukcem
2. ekspr. šaljiv, navihan človek: to ti je kljukec / lažnivi kljukec
SSKJ²
kljúkica -e ž (ú)
1. manjšalnica od kljuka: pritisne na kljukico in vrata se odprejo / vzvod s kljukico / plašč je obesila na kljukico
2. pog. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: otrok ji je z veseljem podajal kljukice / kljukice za perilo
3. majhen, kljuki podoben znak nad črko ali pod njo kot njen sestavni del: ko piše, rad izpušča kljukice; kljukica na č
♦ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj; bot. kljukica zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
SSKJ²
kljukonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima ukrivljen nos: bil je suh, kljukonos človek
SSKJ²
kljukovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. ovinkast, vijugast: kljukovita cesta / plašč s kljukovitim vzorcem
SSKJ²
kljún -a m (ȗ)
1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi
2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika
// nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga
● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
♦ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
SSKJ²
kljunáč -a m (á) zool.
1. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom; sloka: po gozdu je iskal kljunače
2. ptica blatnih obrežij z zaokroženo konico kljuna, Limosa: črnorepi, veliki kljunač
SSKJ²
kljúnast -a -o prid. (ȗ)
nav. ekspr. podoben kljunu: ima kljunast nos / kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine
♦ glasb. kljunasta flavta flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse; teh. kljunasto merilo veliki črki F podobna priprava za merjenje
SSKJ²
kljunáš -a m (á)
zool. sesalec s kljunom in ploščatim repom, Ornithorhynchus anatinus: avstralski kljunaš; gnezdo kljunaša
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kljunàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima kljun ali kljunu podoben organ: kljunata žival
♦ zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata; kljunate žuželke žuželke s sesalom, ki je proti koncu zoženo
SSKJ²
kljúnček -čka m (ȗ)
manjšalnica od kljun: v kljunčku nese črvička
♦ bot. ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina
SSKJ²
kljúnčkati -am nedov. (ȗ)
1. s kljunom se dotikati kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob kljunčka grlico; ptici se kljunčkata
// šalj. poljubljati: kljunčkala ga je in božala
2. kljuvati: škrjanček kljunčka travnate bilke / kokoši kljunčkajo po zemlji
SSKJ²
kljúnec -nca m (ȗ)
zool. proti koncu zoženo sesalo pri nekaterih žuželkah: napadeno žival izsesa s kljuncem
♦ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
SSKJ²
kljúniti -em dov. (ú ȗ) nar.
1. udariti s kljunom; kavsniti: koklja je kljunila pišče / petelin ga je kljunil v roko
// hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kljunila pšenico, travo / galebi so tu in tam kljunili po bilkah
2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kljuni malo žganja / rad ga kljune
SSKJ²
kljúnka -e ž (ȗ)
bot. rastlina z belimi, rjavimi ali rdečkastimi klaski in črtalastimi listi, Rhynchospora: bela, rjava kljunka
SSKJ²
kljunotáj -a m (ȃ)
zool. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje; rilčkar
SSKJ²
kljús -a m (ȗ)
vet., zlasti v ameriškem okolju tek konja, pri katerem se istočasno premikata nogi leve oziroma desne strani: kljus in kas / dirkati v kljusu
SSKJ²
kljúsa -e ž (ú)
ekspr. star, onemogel konj: osedlali, zapregli so ubogo kljuso / stara, suha kljusa
// slabš. konj sploh: kaj bo on s tisto svojo kljuso / kot psovka ali ti ni nič povedala, prekleta kljusa
SSKJ²
kljusáč -a m (á)
vet., zlasti v ameriškem okolju konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani: kljusači in kasači
SSKJ²
kljúsast -a -o prid. (ú)
ekspr. star2, onemogel: kljusasti konji
SSKJ²
kljúsati -am in kljusáti -ám nedov. (ú; á ȃ)
ekspr. počasi, okorno stopati: konj je utrujeno kljusal za svojim gospodarjem
SSKJ²
kljúse -ta in kljusè -éta s (ú; ȅ ẹ́)
ekspr. star, onemogel konj: kljuse je s težavo vleklo voz; jahati na kljusetu
// slabš. konj sploh: kaj pa ima razen tistih treh kljuset
SSKJ²
kljúsica -e ž (ú)
zastar. star, onemogel konj: v hlevu smo našli le garjavo kljusico
SSKJ²
kljúvanje in kljuvánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od kljuvati: kljuvanje piščancev / čutil je kljuvanje v rami
SSKJ²
kljúvati -am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú)
1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati
// udarjati, tolči s kljunom: žolna kljuva po deblu / kokoš kljuva pišče
2. brezoseb. imeti ostre, ponavljajoče se bolečine: v prstu mi kljuje; v sencih mu je neznosno kljuvalo
3. ekspr. povzročati neugoden duševni občutek: v njem je kljuvala zavest krivde; v srcu ji kljuje skrb; brezoseb. v duši mu je neprestano kljuvalo
    kljúvati se, tudi kljuváti se
    tepsti se (s kljunom): petelina sta se kljuvala
SSKJ²
kló -ja m (ọ̑)
prva leta po 1945 krajevni ljudski odbor: kloji so že razposlali vabila
SSKJ²
kloáka -e ž (ȃ)
knjiž. (odtočni) kanal, navadno v mestu: kloaka ni mogla več požirati vode; blato iz kloak / ostanki rimskih kloak; pren. kloaka laži in klevet
♦ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo
SSKJ²
klòb klôba tudi klòp klôpa m (ȍ ó)
klobčič, svitek, navadno velik: klob vrvi / lase si zvija v klob
SSKJ²
klobása -e ž (á)
1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase; cela klobasa; prekajene, sveže klobase; nekoliko premastna klobasa; odrezati kolobarček, košček klobase; pol klobase; špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa
// kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase
2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase; na hrbtu ima klobase
3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka
● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno, nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti
♦ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klobasáč -a m (á)
slabš. kdor veliko in nespametno govori: bahač in klobasač
SSKJ²
klobasánje -a s (ȃ)
glagolnik od klobasati: siti smo tvojega klobasanja / klobasanja o potovanju ni bilo ne konca ne kraja
SSKJ²
klobásar1 -ja m (ȃ)
klobasičar: naročiti klobase pri klobasarju
SSKJ²
klobasár2 -ja m (á)
slabš. kdor veliko in nespametno govori: težko poslušam tega klobasarja
SSKJ²
klobásarica -e ž (ȃ)
agr. starejša krava, katere meso se predeluje v klobase: zaklati klobasarico
SSKJ²
klobasaríja -e ž (ȋ)
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: za klobasarije se ne menim
// literarno delo, sestavek brez vrednosti: te klobasarije ne bom več bral
SSKJ²
klobasáriti -im nedov. (á ȃ)
slabš. veliko in nespametno govoriti: spet besedičijo in klobasarijo
// nizko govoriti, pripovedovati: nekaj je klobasaril o enoličnosti
SSKJ²
klobásast -a -o prid. (á)
ekspr. podoben klobasi: klobasasti prsti / pretepli so ga, da je bil ves klobasast otekel, marogast
♦ med. klobasasto blato
SSKJ²
klobasáti -ám nedov. (á ȃ)
slabš. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobasati; ne zna drugega kot klobasati
// nizko govoriti, pripovedovati: le kaj ji klobasa / klobasati neumnosti / nekaj je klobasal o meni
SSKJ²
klobásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na klobaso: odrezal je klobasni kolobar / klobasni izdelki
SSKJ²
klobásica tudi klobasíca -e ž (á; í)
nav. ekspr. manjšalnica od klobasa: jedel sem izvrstno klobasico / kranjska klobasica / dal mi je klobasico tobaka
SSKJ²
klobásičar in klobasíčar -ja m (á; ȋ)
kdor dela, izdeluje klobase: mesar in klobasičar / razpisano je mesto mesarja klobasičarja
SSKJ²
klobásičarski in klobasíčarski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na klobasičarje: klobasičarski stroji / klobasičarska stroka
SSKJ²
klôbčast tudi klôpčast -a -o prid. (ó)
podoben klobčiču: klobčaste korenine
♦ bot. klobčasta zvončnica gozdna ali travniška rastlina z modrimi zvončastimi cveti v socvetju, Campanula glomerata
SSKJ²
klôbček tudi klôpček -čka m (ó)
klobčič: klobček volne / ježek se je zvil v klobček
SSKJ²
klôbčič -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í)
1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič
// ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, na videz neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij
// ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi
2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri
a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek
b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih
SSKJ²
klôbčičast tudi klôpčičast in klobčíčast tudi klopčíčast -a -o prid. (ó; í)
podoben klobčiču: klobčičasta oblika
SSKJ²
klôbec -bca tudi klôpec -pca m (ó)
nar. klobčič: pletilke je zataknila v klobec / klobec volne / fant se je zvil v klobec
SSKJ²
klôbek -bka in klôpek -pka m (ó)
klobčič: klobek se je zavozlal / klobek črne volne / zvit je v klobek
SSKJ²
klôbka tudi klôpka -e ž (ó)
klobčič: odviti klobko sukanca / maček spi zvit v klobko / stala je sredi klobke svojih otrok
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klôbko -a tudi klobkò -à tudi klôpko -a tudi klopkò -à s (ó; ȍ ȁ)
star. klobčič: klobko sukanca / rokavico je zmečkal v klobko / stisnil se je v klobko
SSKJ²
klobučár -ja m (á)
izdelovalec klobukov: klobučarji so razstavili kape in klobuke; klobučarji in klobučarke
SSKJ²
klobučárka -e ž (á)
izdelovalka klobukov: naročila je klobuk pri znani klobučarki
SSKJ²
klobučárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na klobučarje ali klobučarstvo: ima klobučarski salon / klobučarska obrt
SSKJ²
klobučárstvo -a s (ȃ)
klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica
SSKJ²
klobúčast -a -o prid. (ú)
ekspr. podoben klobuku: klobučaste krošnje dreves
SSKJ²
klobúček -čka m (ū)
manjšalnica od klobuk: na glavo si je dala klobuček; ima črn klobuček / jurčki s sivimi klobučki
SSKJ²
klobúčen -čna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na klobuk: klobučni krajci so se pobesili
♦ papir. klobučni papir tanek, na eni strani gladek ovojni papir
SSKJ²
klobučevína -e ž (í)
blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih, navadno volnenih vlaken ali zajčjih dlak: klobuk iz klobučevine / volnena klobučevina
SSKJ²
klobučevínast -a -o prid. (í)
ki je iz klobučevine: nosi klobučevinaste copate, škornje
SSKJ²
klobučína -e ž (í)
star. klobučevina: copate iz klobučine
SSKJ²
klobučínast -a -o prid. (í)
star. klobučevinast: klobučinast plašč
SSKJ²
klobúčnica -e ž (ȗ)
škatla za klobuk: spraviti klobuk v klobučnico
SSKJ²
klobučnják -a m (á)
1. nav. mn., zool. klobuku podobni ožigalkarji s spolnim in nespolnim rodom, Scyphozoa: uhati klobučnjak
2. nar. gorenjsko dimolovec: nad ognjiščem imajo klobučnjak
SSKJ²
klobúk -a m (ú)
1. navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo: dati klobuk na glavo; dvignil je klobuk v pozdrav; na glavi ima klobuk; potegniti, potisniti si klobuk na oči; pokriti se s klobukom; črn klobuk; klobuk iz zajčje dlake; tovarna klobukov; škatla za klobuke / mehki, trdi klobuki; nizki, visoki klobuk; slamnati klobuk slamnik; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik / prodajanje damskih klobukov; kardinalski klobuk
2. zgornji, klobuku podobni del gobe: jurčki imajo bet in klobuk
3. ekspr., navadno s prilastkom klobuku podoben del česa: klobuki najvišjih gor so bili oviti v meglo
● ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. gledal je izpod klobuka grdo, jezno; pog. imeti ga pod klobukom biti vinjen; pog. imeti jih pod klobukom biti navihan; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu
♦ agr. klobuk kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju; bot. zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zool. morski klobuk meduza
SSKJ²
klobúštra -e ž (ȗ)
1. pog., slabš. grd, ponošen klobuk: spet je prišel s tisto klobuštro na glavi
2. klobuštrač: težko posluša to klobuštro
SSKJ²
klobuštráč -a m (á)
ekspr. kdor veliko in nespametno govori: sit sem že tega klobuštrača
SSKJ²
klobuštráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobuštrati
// slabš. govoriti, pripovedovati: že spet klobuštra neumnosti
2. počasi, okorno stopati: konj je klobuštral po temnih ulicah
// slabš. hoditi: bos klobuštra po vrtu
SSKJ²
klobuštríja -e ž (ȋ)
ekspr. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: ne more več poslušati njegove klobuštrije
SSKJ²
klócati -am nedov. (ọ̑)
zastar. slišno udarjati: krogle žvižgajo in klocajo okoli nas
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klóček -čka m (ọ̑)
bot. grm s pernatimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v socvetju, Staphylea: navadni kloček
SSKJ²
klóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)
navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši so skoraj vse leto kločile
SSKJ²
klòf medm. (ȍ)
posnema glas pri klofuti: klof, ga je udarila po licu
SSKJ²
klófati -am nedov. (ọ̑)
nižje pog. iztepati, iztresati: na dvorišču klofa / klofati odejo, preprogo
SSKJ²
kloféta tudi klofêta -e ž (ẹ̑; ȇ)
pog., slabš. grd, ponošen klobuk: ima raztrgano obleko in klofeto na glavi; preluknjana klofeta
// klobuk sploh: dajte z glave svojo klofeto, gospod
SSKJ²
klôfniti -em dov. (ó ȏ)
dati (komu) klofuto: pošteno ga je klofnil; klofniti po obrazu
SSKJ²
klofúta -e ž (ú)
udarec, navadno s plosko roko: dati, dobiti krepko klofuto / pog. primazal, pripeljal ji je dve klofuti okrog ušes
// ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: za njegovo delo mu daje le klofute; gre za moralno klofuto / to je bila prava klofuta njegovemu prizadevanju
SSKJ²
klofutánje -a s (ȃ)
glagolnik od klofutati: spet to prerekanje in klofutanje
SSKJ²
klofutáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati (komu) klofute: klofutal ga je po glavi; besno so se klofutali
SSKJ²
klofútniti -em dov. (ú ȗ)
klofniti: z vso močjo ga je klofutnila po obrazu
SSKJ²
klójec -jca m (ọ̑)
nar. vzhodno posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj: dala je vsakemu pest klojcev
SSKJ²
klòk medm. (ȍ)
1. posnema glas koklje, divjega petelina: klok, klok, vabi koklja
2. posnema glas tekočine pri prelivanju skozi ozko odprtino: iz posode je teklo v grlo: klok, klok, klok
SSKJ²
klókan -a m (ọ̑)
zool. kenguru: veliki klokan
SSKJ²
klókanje -a s (ọ̑)
glagolnik od klokati: koklja je vabila piščeta z živahnim klokanjem / slišati je bilo le klokanje vina
SSKJ²
klókati -am tudi klóčem nedov. (ọ̑)
1. oglašati se z glasom klok: koklja je glasno klokala in vabila piščance
// navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoš nič ne nese, spet kloka
2. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: voda se je ob skalah penila in klokala / nagnil je kozarec in pil, da je pijača glasno klokala / brezoseb. pod nogami mu je klokalo
// ekspr. slišno, hlastno piti: glej ga, kako kloka / ne klokaj, da se ti ne zaleti
3. ekspr. dajati pretrgane, zamolkle glasove: od smeha se je kar tresel in klokal
    klokáje :
    klokaje piti
    klokajóč -a -e:
    klokajoč smeh
SSKJ²
klokòt -ôta m (ȍ ó)
klokotanje: od daleč se je zaslišal klokot
SSKJ²
klokotánje -a s (ȃ)
glagolnik od klokotati: zamolklo klokotanje odtekajoče se vode / klokotanje strojnic / slišalo se je le klokotanje vina po grlu
SSKJ²
klokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota
// dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice
    klokotáje :
    klokotaje teči
    klokotajóč -a -e:
    smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec
SSKJ²
klón1 -a in klòn klôna m (ọ̑; ȍ ó)
1. umetno narejen rastlinski, živalski organizem, ki je popolnoma enak drugemu organizmu: človeški klon; ustvarili so prvi klon iz odrasle celice sesalca
// kdor je komu podoben: novo dekle je popolni klon prejšnjega
2. agr. vegetativno razmnoženo potomstvo ene same matične rastline:
SSKJ²
klòn2 klôna m (ȍ ó)
šport. gib trupa naprej, nazaj, vstran: preizkušnja klonov / vaditi klone trupa / biti v klonu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klonêr -ja m (ȇ)
kdor ustvarja identične kopije izvirnega organizma ali stvari: ni še ocen o tem, koliko so spletni klonerji pri nepoštenem poslu iztržili
SSKJ²
kloníca -e ž (í)
1. star. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: potegniti voz iz klonice; v klonici je stala kočija
// pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil; remiza: zadnji tramvaj je odhajal v klonico / lokomotivna klonica
2. knjiž. zavetje, zaklon, navadno v naravi: pred dežjem so se zatekli v klonico / v klonici je bilo nekaj konj
SSKJ²
klóničen -čna -o prid. (ọ́)
med., navadno v zvezi klonični krč kratkotrajni krč, ki mu sledi ohlapitev:
SSKJ²
kloníranec -nca m (ȋ)
umetno narejen rastlinski, živalski organizem, ki je popolnoma enak drugemu organizmui; klon1: prototipe klonirancev spremljajo visoki stroški
// kdor je podoben komu: predsedniku je žal, da nima vsaj dveh klonirancev
SSKJ²
kloníranje -a s (ȋ)
glagolnik od klonirati: reprodukcijsko kloniranje; kloniranje človeka, živali
SSKJ²
klonírati -am nedov. in dov. (ȋ)
ustvarjati identične kopije izvirnega organizma ali stvari: uspešno klonirati človeka, ovco
SSKJ²
kloníti1 klónem dov. (ī ọ́)
1. knjiž. vdati se, odnehati: kljub junaškemu odporu so morali kloniti; kloniti pred močnejšim nasprotnikom / moralno ne bo klonil / pod težo dokazov je klonil ni več vztrajal pri prejšnji trditvi, ni več tajil krivde
2. dov. in nedov., zastar. upogniti se, skloniti se: glava ji je počasi klonila na prsi
    klonèč -éča -e:
    kloneče travne bilke
SSKJ²
kloníti2 klónim nedov. (ī ọ́)
knjiž. upogibati, sklanjati: sneg kloni veje; glava se mu kloni na prsi
SSKJ²
klónkati -am nedov. (ọ̑)
nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine v nepolni posodi: v čutari mu je klonkalo vino / brezoseb. iz soda je pretakal petrolej, da je glasno klonkalo klokotalo
SSKJ²
klòp1 klôpa m (ȍ ó)
majhen zajedavec na koži človeka in nekaterih živali, s trdim, nazobčanim sesalom: izdreti klopa; fant se me drži ko klop
♦ zool. golobji klop
SSKJ²
klóp2 -í ž, daj., mest. ed. klópi (ọ̑)
podolgovata lesena, kamnita priprava z nogami, podstavki za sedenje (več oseb): pred hišo je stala klop; leči na klop; sekiro je vrgel pod klop; sedeti na klopi; kamnita, lesena klop; klop ob steni, pri peči / posedli so po klopeh / kotna klop iz dveh krakov; vrtna klop; klop za obtožence
// priprava v (šolskem) razredu iz sedeža in mize: sedi v prvi, zadnji klopi / knjige so spravili pod klop na polico klopi / oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci
// taka priprava s klečalnikom: ko je stopil v cerkev, so bile klopi že zasedene / sedi v stranski klopi
● pog. kar hitro ga je položil na klop premagal; ekspr. nismo kar za pod klop nismo še tako slabi, brez moči; poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja; pog. drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati
♦ šport. kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška; (telovadna) klop nizka klop za telovadne vaje, zlasti v sedenju, ležanju
SSKJ²
klòp3 medm. (ȍ)
posnema peket ali odsekan glas pri hoji: klop, klop, peketa konj; klop, klop, klop, ropota s coklicami
// posnema odsekan glas pri udarcu, trkanju: potrka na vrata: klop, klop, klop
SSKJ²
klop4 
klobčič ipd. gl. klob ipd.
SSKJ²
klôpati -am nedov. (ō ȏ)
star. klopotati: cokle so klopale po tlaku
SSKJ²
klópca in klópica -e ž (ọ̑; ọ̄)
manjšalnica od klop2: v parku je sedla na klopco / vrtna klopca
SSKJ²
klópen1 -pna -o (ọ̑)
pridevnik od klop2: klopna deska
SSKJ²
klôpen2 -pna -o prid. (ȏ)
med., v zvezi klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop:
SSKJ²
klôpniti -em dov. (ó ȏ)
nav. ekspr. dati glas kot pri udarcu po kovini, lesu: v kleti je klopnila past
// udariti, butniti: s praznim vrčem jezno klopne ob mizo
SSKJ²
klopòt -ôta m (ȍ ó)
klopotanje: slišal se je le klopot cokel / klopot konjskih podkev / klopot kastanjet
SSKJ²
klopotáča -e ž (á)
zool. ameriška strupena kača, ki ima na repu rožene obročke, Crotalus horridus: gozdna, kobrasta klopotača
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klopotálo -a s (á)
slabš. kdor (rad) veliko govori: njegov prijatelj je veliko klopotalo
● nizko pazi na svoje klopotalo, da ne bo joj besede, jezik
SSKJ²
klopotánje -a s (ȃ)
glagolnik od klopotati: klopotanje cokel / sliši se klopotanje konjskih kopit / klopotanje mlinskih koles / klopotanje štorkelj
SSKJ²
klopotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo
// dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji
● star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali
// klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej
2. slabš. govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti
    klopotáje :
    hodil je, klopotaje s čevlji; štorklje so glasno klopotaje krožile nad hišami
SSKJ²
klopotàv -áva -o prid. (ȁ á)
nav. ekspr. ki klopota: klopotava igrača / pločevinasto klopotav glas
SSKJ²
klopôtec -tca m (ó)
1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove: klopotci v vinogradih drdrajo, klopotajo; s klopotcem je preganjal vrabce in škorce; vrti se kot klopotec v vetru
2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klopotec
3. jajce, ki zaradi posušene, pokvarjene vsebine klopota: med jajci sta bila dva klopotca
SSKJ²
klopôtniti -em dov. (ó ȏ)
nav. ekspr. dati odsekan glas: zvonec je klopotnil, ko se je žival premaknila / slabš. če se mu to kdaj omeni, takoj klopotne odgovori z odsekanim glasom
SSKJ²
klór -a m (ọ̑)
kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom
SSKJ²
klór... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na klor: kloramin, klorbenzen
SSKJ²
klorál -a m (ȃ)
kem. brezbarvna, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo diditija:
SSKJ²
klorámfenikól -a m (ȃ-ọ̑)
zelo učinkovit antibiotik širokega spektra, a z možnostjo resnih neželenih učinkov: prepovedani kloramfenikol; vsebnost kloramfenikola v mleku
SSKJ²
klorámfenikólski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na kloramfenikol: kloramfenikolska afera; kloramfenikolske kapljice za oči; vzorci kloramfenikolskega mleka
SSKJ²
klóramín -a m (ọ̑-ȋ)
kem. organska snov, ki se uporablja zlasti za razkuževanje in razbarvanje:
SSKJ²
klorát -a m (ȃ)
kem. sol klorove kisline: kalijev klorat
SSKJ²
kloréla -e ž (ẹ̑)
bot. enocelična zelena alga z enim vrčastim kloroplastom, Chlorella:
SSKJ²
kloríd -a m (ȋ)
kem. spojina vodika ali kovine s klorom: cinkov, kalijev, natrijev klorid; vodikov klorid
SSKJ²
klorírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem.
1. uvajati klor v spojine: klorirati benzen
2. raztapljati klor, derivat klora v vodi za razkuževanje: klorirati vodo
    kloríran -a -o:
    klorirana voda
SSKJ²
klorít -a m (ȋ)
min. rudnina magnezijev železov alumosilikat:
SSKJ²
klórkávčuk -a m (ọ̑-ȃ)
kem. kloriran naravni kavčuk:
SSKJ²
kloro... ali klóro... prvi del zloženk (ọ̑)
kem. nanašajoč se na klor: klorovodik
SSKJ²
klorofíl -a m (ȋ)
bot. zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov, listno zelenilo: molekule klorofila; tvorba klorofila; vsebnost, količina klorofila v listih / barvilo klorofil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klorofílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klorofil: klorofilna barva / klorofilno telesce del žive vsebine celice, ki vsebuje klorofil
SSKJ²
klorofórm -a m (ọ́)
med., vet. brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek: omamiti bolnika s kloroformom
♦ kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorom; triklormetan
SSKJ²
kloroformírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med., vet. omamiti s kloroformom: kloroformirati ranjenca; pren., knjiž. morali so kloroformirati njegovo nezaupnost
    kloroformíran -a -o:
    kloroformirano mazilo mazilo, ki vsebuje kloroform
SSKJ²
kloroplást -a m (ȃ)
bot. del žive vsebine celice, ki vsebuje klorofil: membrane kloroplasta; fotosinteza v kloroplastih
SSKJ²
klorótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na klorozo: klorotični listi
SSKJ²
klórov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na klor: klorova kislina, spojina / klorova voda raztopina klora v vodi
SSKJ²
kloróza -e ž (ọ̑)
agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin: kloroza listja
SSKJ²
klóšar tudi klošár -ja m (ọ̑; á)
brezdomec, potepuh: je eden izmed klošarjev in klatežev
SSKJ²
klošáriti -im nedov. (á ȃ)
biti, živeti kot brezdomec, potepuh: nehala je delati in začela klošariti; klošariti po Ljubljani
SSKJ²
klošárjenje -a s (á)
brezdomski, potepuški način življenja: ker nimajo kje bivati, jim preostane klošarjenje; beračenje in klošarjenje
SSKJ²
klóšarka tudi klošárka -e ž (ọ̑; á)
brezdomka, potepuhinja: bila je klošarka, veliko je pila in se zdravila zaradi psihičnih težav
SSKJ²
klóšarski tudi klošárski -a -o prid. (ọ̑; á)
nanašajoč se na klošarje: klošarski videz / klošarsko življenje
SSKJ²
klóšarstvo tudi klošárstvo -a s (ọ̑; ȃ)
dejstvo, da kdo je, živi kot brezdomec, potepuh: v komunizmu sta bila klošarstvo ter prosjačenje za drobiž na javnih mestih strogo prepovedana
SSKJ²
klòšč klôšča m (ȍ ó)
nar. klop1: na roki je našel klošča; oklenil se ga je kot klošč
SSKJ²
klôščevec -vca m (ó)
bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinovo olje, Ricinus communis: plantaže kloščevca
SSKJ²
klóšter -tra m (ọ̑)
nižje pog. samostan: vzgojena je v kloštru / iti v klošter / nunski klošter
SSKJ²
klóštrski -a -o prid. (ọ̑)
nižje pog. samostanski: kloštrsko življenje / slabš. vidi se, da je imela kloštrsko vzgojo
SSKJ²
klót -a m (ọ̑)
gladka enobarvna bombažna tkanina za podloge, delovne halje, prešite odeje: halja iz črnega klota / klot za podlogo
SSKJ²
klótast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz klota: klotast dežnik; klotasta šolska halja
SSKJ²
klôvn -a m (ó)
komedijant, burkež z značilno namazanim obrazom: nastop klovna / cirkuški klovn
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
klovnésa -e ž (ẹ̑)
komedijantka z značilno namazanim obrazom: na prireditvi je nastopila tudi klovnesa; igralka, žonglerka in klovnesa
SSKJ²
klôvnovski -a -o prid. (ó)
klovnski: klovnovski obraz / klovnovski prizor; sam.: njene oči so imele nekaj klovnovskega na sebi
SSKJ²
klôvnski -a -o prid.(ó)
nanašajoč se na klovne: klovnski humor; klovnska šala / zabavajo ga klovnski prizori
    klôvnsko prisl.:
    imel je klovnsko resen obraz
SSKJ²
klôvnstvo -a s (ó)
lastnosti ali ravnanje, značilno za klovne: režiser njegovega klovnstva ni zabrisal; pren., ekspr. politično klovnstvo
SSKJ²
klozét -a m (ẹ̑)
nižje pog. stranišče: ribal je hodnike in klozete / iti na klozet; v prid. rabi: klozet papir
SSKJ²
klozéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nižje pog. straniščen: klozetni papir; klozetna školjka
SSKJ²
klóža -e ž (ọ̄)
alp. plast iz snega, ki ga je nanesel in stisnil veter: komaj se je rešil izpod klože / sneg se je v kložah valil v dolino
SSKJ²
klóžast -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na kložo: sneg je bil kložast / kložasti plazovi
SSKJ²
klóžnja -e ž (ọ̑)
nar. krama, ropotija: pospravi že to svojo kložnjo
SSKJ²
klúb -a m (ȗ)
1. organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi interesi: osnovali so več klubov; postal je član kluba / alpinistični, filmski, športni klub; avto-moto klub; golf klub / klub poslancev
// prostor te organizacije: klub so zaprli; redno prihaja v klub
2. organizacija, ki združuje ljudi navadno enakega socialnega izvora, zlasti zaradi družabnih stikov: je le uradnik in ne more postati član kluba
// poslopje, prostor te organizacije: jest hodi v klub
SSKJ²
klubáš -a m (á)
pog. (navdušen) pripadnik kluba, zlasti športnega: navijači in klubaši
SSKJ²
klubáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na klubaše ali klubaštvo: klubaško gledanje športnikov / klubaške, nezdrave tendence
SSKJ²
klubáštvo -a s (ȃ)
pog. (navdušena) pripadnost klubu, zlasti športnemu: očitajo jim klubaštvo / klubaštvo v športnih organizacijah sebično, ozko pojmovanje ali ravnanje
SSKJ²
klúbovec -vca m (ȗ)
član kluba: klubovci so pri plezanju dosegli drugo mesto / je vnet klubovec pripadnik kluba, zlasti športnega
SSKJ²
klúbski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na klub: klubska dejavnost; razmah klubskega življenja / klubski večeri so bili čudoviti / klubska garnitura fotelji s klubsko mizico in navadno tudi s kavčem; klubska mizica nizka manjša miza; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi
♦ šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije
SSKJ²
klúmp -a m (ȗ)
pog., slabš. malo vredno, nekoristno blago: prodajajo sam klump; kam boš z vsem tem klumpom
SSKJ²
klúpa -e ž (ú)
gozd. orodje za merjenje debeline lesa:
SSKJ²
kmálu prisl. (ȃ)
1. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: kmalu se je utrudil; kmalu potem so se poslovili; prav kmalu prinesi; ne bo ga tako kmalu / ekspr. kmalu, prekmalu je minilo / nar. zbudil se je kmalu zjutraj zgodaj
● ekspr. voda je dobra, da je ni kmalu take je zelo dobra
2. nav. ekspr. izraža majhno razdaljo: trgovina je kmalu za voglom
3. v členkovni rabi, s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: kmalu bi nam (bil) umrl; kako kmalu bi se (bila) zgodila nesreča
4. zastar. izraža istočasnost; hkrati: prišla sva oba kmalu
SSKJ²
kméčki -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kmete: kmečko dekle; kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
♦ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; pravn. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica
    kméčko prisl.:
    kmečko oblečena ženska; (po) kmečko se obnašati; sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega
SSKJ²
kméčkost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost kmečkega človeka: njena kmečkost mu je ugajala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kmèt kméta m, im. mn. kmétje stil. kméti (ȅ ẹ́)
1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: kmetje so zemljo že zorali; siromašni kmetje / ekspr. kmet je kralj / po poklicu je bil kmet / mali kmet ki ima navadno do 5 ha zemlje; srednji kmet ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; veliki kmet ki ima navadno nad 10 ha zemlje / do odprave tlačanstva: podložni, svobodni kmetje; kmet tlačan; upori kmetov / po rodu je kmet pripadnik kmečkega sloja
2. slabš. neroden, neuglajen človek: ne bodi tak kmet / kmet je kmet; dopovej mu, ko pa je tak kmet neumen, omejen človek
3. mn., nav. ekspr., s predlogom dežela, podeželje: prišel je s kmetov; iti na kmete; na kmetih, po kmetih je teh imen še dosti
4. šah. šahovska figura, ki se giblje v pravokotni smeri naravnost: dobiti, izgubiti, žrtvovati kmeta / blokirati kmeta zapreti mu pot; fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; izolirati kmeta ločiti ga od ostalih kmetov iste barve; dvojni kmet dva kmeta iste barve na isti liniji; gambitni kmet; prosti kmet; kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani; dobitek kmeta osvojitev nasprotnikovega kmeta
SSKJ²
kmetáč -a m (á)
star. kmet: kaj hoče ta kmetač
SSKJ²
kmetávz tudi kmetávs -a m (ȃ)
slabš. kmet: skopi kmetavz ga spet ni izplačal; ti hribovski kmetavzi / imenoval jih je tepce in kmetavze
SSKJ²
kmetávzar -ja m (ȃ)
slabš. kmet: je navaden kmetavzar; obnaša se kot pravi kmetavzar / ne bodi tak kmetavzar
SSKJ²
kmetávzarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kmetavzarje: nosi kmetavzarske škornje / imajo kmetavzarske navade
SSKJ²
kmetávzarstvo -a s (ȃ)
slabš. neotesanost, nerodnost: otresi se že tega kmetavzarstva / to so posledice kmetavzarstva pri nas
SSKJ²
kmetíca -e ž (í)
ženska, ki ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: je bolj revna kmetica; kmetje in kmetice
SSKJ²
kmétič -a in kmetìč -íča m (ẹ̑; ȉ í)
nav. ekspr. manjšalnica od kmet: soseda sta bila bogata kmetiča; reven kmetič / spada med male kmetiče
SSKJ²
kmetíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od kmetič: ubog kmetiček; tam so stale hišice kmetičkov in kočarjev
SSKJ²
kmetíja -e ž (ȋ)
zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji: kmetija leži na sončni rebri; imajo kmetijo; kupiti, prodati kmetijo; samotna kmetija / kmetija brez dolga / kmetija je dobro obdelana / priženil se je na kmetijo / ekspr. poprijel se je kmetije kmetovanja / cela kmetija nekdaj posestvo, ki obsega približno 15 do 20 ha; ekološka, biološka kmetija na kateri se hrana prideluje v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; mala kmetija posestvo, ki obsega navadno do 5 ha; srednja kmetija posestvo, ki obsega navadno od 5 do 10 ha; velika kmetija posestvo, ki obsega navadno nad 10 ha / turistična kmetija objekt, kjer se izvaja dejavnost kmečkega turizma; kmetija odprtih vrat izletniška kmetija, ki ima poleg svoje primarne dejavnosti še gostinsko in turistično ponudbo, ne nudi pa nastanitev
♦ zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
SSKJ²
kmetíjec -jca m (ȋ)
kdor se poklicno ukvarja s kmetijstvom: kmetijci in gozdarji / klub mladih kmetijcev
SSKJ²
kmetíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kmetijce ali kmetijstvo: kmetijski pridelki; povečanje kmetijske proizvodnje / kmetijski obrat; kmetijska (delovna) zadruga prva leta po 1945 delovna organizacija, ki združuje kmete v kolektivno lastništvo in proizvodnjo / kmetijsko gospodarstvo, posestvo; tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč / je kmetijski tehnik; srednja kmetijska šola / kmetijska država
SSKJ²
kmetíjstvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom: v kmetijstvu so dosegli lepe uspehe / živi od kmetijstva / industrializacija in kolektivizacija kmetijstva / oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo
SSKJ²
kmétiški in kmetíški -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)
star. kmečki: je kmetiškega rodu / kmetiško delo
SSKJ²
kmétištvo in kmetíštvo -a s (ẹ̑; ȋ)
star. kmetstvo: z učenjem jezika je hotela zabrisati svoje kmetištvo / opozarjal je na brezpravnost takratnega kmetištva
SSKJ²
kmétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. kmetovati: pomagal je očetu kmetiti
SSKJ²
kmétov -a -o (ẹ́)
svojilni pridevnik od kmet: kmetov gozd / kmetovo prizadevanje je bilo zaman
SSKJ²
kmetoválec -lca [kmetovau̯ca] m (ȃ)
kdor se ukvarja s kmetovanjem: je dober kmetovalec / šole za kmetovalce
SSKJ²
kmetoválka -e [kmetovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem: ekološka kmetovalka; kmetovalka in gospodinja
SSKJ²
kmetoválstvo -a [kmetovau̯stvo in kmetovalstvo] s (ȃ)
knjiž. kmetovanje: ukvarjal se je s kmetovalstvom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kmetovánje in kmétovanje -a s (ȃ; ẹ́)
glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem
SSKJ²
kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́)
imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval
SSKJ²
kmétovski -a -o prid. (ẹ́)
zastar. kmečki: vzel je kmetovsko hčer / ima kmetovske navade
SSKJ²
kmétovstvo -a s (ẹ́)
kmetstvo: kmetovstvo propada; meščanstvo in kmetovstvo
SSKJ²
kmétski -a -o prid.(ẹ̑)
kmečki: bil je otrok kmetskih staršev; kmetska dekleta / v bližini je stala velika kmetska hiša / kmetski pridelki
    kmétsko prisl.:
    bila je (po) kmetsko oblečena
SSKJ²
kmétstvo -a s (ẹ̑)
1. družbeni sloj kmetov: seznaniti se s problemi kmetstva / ponosen je na svoje kmetstvo na pripadnost temu sloju
// nav. ekspr. kmetje: sproletarizirano kmetstvo; kmetstvo in delavstvo
2. zastar. kmetovanje: dobil je zemljišče in se je lotil kmetstva
SSKJ²
kmísati se -am se nedov. (ȋ)
nar. cmeriti se, kisati se: spet se kmisa, nekaj mu ni prav
SSKJ²
knájp -a m (ȃ)
pog. knajpova kava: kuhati knajp / knajp in cikorija
SSKJ²
knájpanje -a s (ȃ)
glagolnik od knajpati se: zdravnik mu je priporočil knajpanje / knajpanje v snegu, mrzli vodi
SSKJ²
knájpati se -am se nedov. (ȃ)
med. utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa: že dolga leta se knajpa; knajpati se dnevno
SSKJ²
knájpov -a -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi knajpova kava kavni nadomestek iz žganega ječmenovega slada: skuhati knajpovo kavo
SSKJ²
knàp knápa m (ȁ á)
nižje pog. rudar: knapi so se spustili v jamo
SSKJ²
knápovski -a -o prid. (á)
nižje pog. rudarski: knapovski otroci / knapovsko naselje
SSKJ²
knédelj -na tudi -dlja [knedəlj] m (ẹ́)
nav. mn., nižje pog. cmok1: najedel se je knedeljnov
SSKJ²
knéftra -e ž (ẹ̑)
nižje pog. jermen, ki med čevljarskim delom drži čevelj trdno na kolenih: vajenca je pretepel s kneftro; močna kneftra
SSKJ²
knéginja tudi knegínja -e ž (ẹ̑; í)
1. plemkinja, za stopnjo višja od grofice: bogata kneginja; kneginja in grofica
2. knezova žena: knez in kneginja
SSKJ²
knéštvo -a s (ẹ̑)
knežji naslov: dobiti, doseči kneštvo
SSKJ²
knéz -a m (ẹ̑)
1. plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi
// vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez
2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi
♦ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis
SSKJ²
knézoškòf -ôfa tudi -ófa m, im. mn. knézoškôfi tudi knézoškófi in knézoškôfje tudi knézoškófje (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ó, ẹ̑-ọ́)
rel., nekdaj škof, ki je hkrati tudi cerkveni knez: knezoškofi in drugi cerkveni dostojanstveniki
SSKJ²
knézoškofíjski -a -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na knezoškofa: knezoškofijska kapela / knezoškofijski ordinariat
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kneževánje -a s (ȃ)
glagolnik od kneževati: dolgoletno kneževanje
SSKJ²
kneževáti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti knez, vladati kot knez: kneževal je več let / tukaj je kneževal slovenski knez
SSKJ²
knéževič -a m (ẹ̑)
knezov sin: mlad kneževič
SSKJ²
kneževína -e ž (í)
dežela, ki ji vlada knez: država je bila razkosana na kneževine / kneževina Monaco
SSKJ²
knéževski -a -o prid. (ẹ̑)
knežji: je kneževskega rodu / kneževski sin / dobrote je delila s kneževsko radodarnostjo
SSKJ²
knéžič -a m (ẹ̑)
1. knezov sin: knezi in knežiči
2. iron. knez: kaj pa bodo takile knežiči
SSKJ²
knéžji -a -e prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov
♦ zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju
2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila
    knéžje prisl.:
    (po) knežje pogostiti
SSKJ²
knéžna -e ž (ẹ̑)
knezova hči: knez in knežna; drži se kot kakšna knežna
SSKJ²
knittelverz -a [knítəlvêrz-] m (ī-ȇ)
lit. navadno četverostopni jambski verz z zaporedno rimo: pesnitev v knittelverzih
SSKJ²
knjíga -e ž (í)
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige
// delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja
2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / bela knjiga dogovorno oblikovana zbirka načel, zahtev za urejanje in upravljanje določenega področja; blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga
// tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti znane osebnosti
3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah
● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra
♦ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; pravn. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča
SSKJ²
knjigár -ja m (á)
1. kdor dela v knjigarni, zlasti lastnik knjigarne: knjigarji so pričakovali večji obisk
2. star. knjigarnar: knjigar mu je pošiljal knjižne novosti
// založnik: noben knjigar ni hotel izdati njegovih spisov
SSKJ²
knjigárka -e ž (á)
ženska, ki dela v knjigarni, zlasti lastnica knjigarne: knjigo je kupila na priporočilo knjigarke
SSKJ²
knjigárna -e ž (ȃ)
1. trgovina s knjigami: v tej knjigarni se dobijo tudi najnovejše knjige; kupiti zgoščenko v knjigarni
2. zastar. knjižnica: v svoji knjigarni je imel veliko dragocenih knjig in rokopisov
SSKJ²
knjigárnar -ja m (ȃ)
1. lastnik knjigarne: stalno kupuje pri istem knjigarnarju
2. ekspr. knjigotržec: knjigarnar mu je pokazal knjižne novosti
SSKJ²
knjigárnica -e ž (ȃ) zastar.
1. knjižnica: v gradu je bila bogata knjigarnica
2. knjigarna: kupiti knjigo v knjigarnici
SSKJ²
knjigárniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na knjigarno: knjigarniška izložba / širiti knjigarniško mrežo
SSKJ²
knjigárništvo -a s (ȃ)
prodaja knjig, navadno v knjigarnah: knjigarništvo je razmeroma mlada trgovska panoga
SSKJ²
knjigárstvo -a s (ȃ)
knjiž. knjigarništvo: knjigarstvo in knjigoveštvo
SSKJ²
knjigobŕbec -bca m (ȓ)
slabš. kdor (rad) veliko bere, išče v knjigah: bil je strasten knjigobrbec
SSKJ²
knjigoljúb -a m (ȗ)
knjiž. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil: bil je vnet knjigoljub
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
knjigoljúbec -bca m (ȗ)
zastar. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil
SSKJ²
knjigomát -a m (ȃ)
avtomat za izposojo, vračanje knjižničnega gradiva: s knjigomatom si lahko uporabniki sami podaljšujejo in izposojajo knjige
SSKJ²
knjigosléd -a m (ẹ̑)
tematsko organizirana predstavitev knjig po založbah na knjižnem sejmu: strokovni javnosti je bil namenjen poseben knjigosled z založniki in knjigotržci; šolski knjigosled
SSKJ²
knjigotísk -a m (ȋ)
tisk. tehnika visokega tiska s črk in klišejev: tiskati v knjigotisku
SSKJ²
knjigotiskár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja s knjigotiskom: razpisati delovno mesto knjigotiskarja
SSKJ²
knjigotiskárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na knjigotiskarje: knjigotiskarsko delo / knjigotiskarski strojnik
SSKJ²
knjigotŕški -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na knjigotržce ali knjigotrštvo: knjigotrška cena / razširiti knjigotrško mrežo / knjigotrški poklic
SSKJ²
knjigotŕštvo -a s (ȓ)
organizirana prodaja knjig: razvoj knjigotrštva
SSKJ²
knjigotŕžec -žca m (ȓ)
kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki
SSKJ²
knjigotŕžen -žna -o prid. (ȓ)
knjigotrški: knjigotržne razmere
SSKJ²
knjigotŕžnica -e ž (ȓ)
zastar. knjigarna: odprli so novo knjigotržnico
SSKJ²
knjigovéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na knjigoveze ali knjigoveštvo: knjigoveška delavnica / knjigoveški nož, stroj; knjigoveško lepilo
SSKJ²
knjigovéštvo -a s (ẹ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z vezavo knjig: posvetil se je knjigoveštvu
SSKJ²
knjigovéz -a m (ẹ̑)
kdor se poklicno ukvarja z vezavo knjig: dober, izkušen knjigovez
SSKJ²
knjigovézka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki se poklicno ukvarja z vezavo knjig: izšolala se je za knjigovezko
SSKJ²
knjigovéznica -e ž (ẹ̑)
delavnica, obrat za vezavo knjig: sodobno opremljena knjigoveznica
SSKJ²
knjigovódja -e tudi -a m (ọ̑)
uslužbenec, ki opravlja knjigovodske posle: knjigovodja v velikem podjetju / razpisati delovno mesto knjigovodje / materialni knjigovodja
SSKJ²
knjigovódkinja -e ž (ọ̑)
uslužbenka, ki opravlja knjigovodske posle: zdaj je knjigovodkinja v velikem podjetju
SSKJ²
knjigovódski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na knjigovodstvo: knjigovodski podatki / dobro organizirana knjigovodska služba / knjigovodski kader / knjigovodski tečaj
♦ adm. knjigovodski mostiček črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; fin. knjigovodski račun konto; knjigovodska listina listina, na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte
SSKJ²
knjigovódstven -a -o prid. (ọ̑)
knjigovodski: knjigovodstvena evidenca / knjigovodstveno osebje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
knjigovódstvo -a s (ọ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem: knjigovodstvo imajo dobro organizirano / služba družbenega knjigovodstva do 1994 državni organ, ki nadzira uporabljanje družbenega premoženja
♦ fin. dvojno, enojno knjigovodstvo; materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; prenosno knjigovodstvo pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte
// oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: odšel je v knjigovodstvo
SSKJ²
knjigožêr tudi knjigožér -a m (ȇ; ẹ̑)
slabš. kdor veliko, hitro bere: postal je pravi knjigožer
SSKJ²
knjíštvo -a s (ȋ)
star. književnost, literatura: nabožno knjištvo / najslavnejša dela svetovnega knjištva
SSKJ²
knjížba -e ž (ȋ)
knjiženje: knjižba dohodkov in izdatkov
SSKJ²
knjížen -žna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki
● ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
// literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec
2. jezikosl. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka
3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj
♦ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev
    knjížno prisl.:
    ta izraz zveni nekoliko knjižno
SSKJ²
knjíženje -a s (ī)
glagolnik od knjižiti: kartica za knjiženje izdanega blaga
SSKJ²
knjižéven -vna -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na književnost: seznanjati se z različnimi književnimi zvrstmi / izdajati književni list; ta roman je pisateljevo najpomembnejše književno delo / književna umetnost / književni teoretik; književna kritika
2. knjižen: književni sejem
SSKJ²
knjižévnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki piše literarna dela umetniške vrednosti: nadarjena, priznana književnica
SSKJ²
knjižévnik -a m (ẹ̑)
kdor piše literarna dela umetniške vrednosti: pomemben, ugleden književnik; brati eseje in kritike znanega književnika; književniki in publicisti / svobodni književnik ki se poklicno ukvarja s pisanjem takih del; društvo književnikov
SSKJ²
knjižévniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na književnike: posvetil se je književniškemu delu / književniški simpozij
SSKJ²
knjižévnost -i ž (ẹ̄)
1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik: zanimati se za književnost; razvoj evropske književnosti; zgodovina književnosti; predavanje o ruski književnosti / domača, prevodna, tuja književnost; klasična, sodobna književnost; književnost med obema vojnama / študirati svetovno književnost
// navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati mladinsko, otroško književnost; kupuje angleško, francosko, poljsko književnost
2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva: temeljna dela slovenske književnosti / na fakulteti predava književnost
3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju; literatura: tiskati pedagoško, politično književnost
SSKJ²
knjížica -e ž (í)
manjšalnica od knjiga: brati knjižico; listati po knjižici; drobna knjižica praktičnih nasvetov / vpisati v knjižico / čekovna knjižica sešitek čekovnih golic; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; hranilna knjižica v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju
♦ šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja
SSKJ²
knjížiti -im nedov. (í ȋ)
fin. zapisovati poslovne dogodke v konte: knjižiti izdajo blaga, naročila / knjižiti v dobro vpisovati odobritev na desno stran, v desno kolono (knjigovodskih) kontov
// dov. in nedov. vknjižiti: dobiček so knjižili na poseben bančni račun
    knjížen -a -o:
    pošiljka je že knjižena
SSKJ²
knjížnica -e ž (ȋ)
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige: knjižnica ima nekaj zelo dragocenih rokopisov; knjižnica vpisuje nove člane; izposoditi si knjigo v knjižnici / ljudska, pionirska, študijska, znanstvena knjižnica / Narodna in univerzitetna knjižnica
// sistematično urejena zbirka knjig: dopolnjevati knjižnico z novimi knjigami; ima bogato knjižnico; zasebna knjižnica
// prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: študira v knjižnici; čaka ga pred knjižnico
2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: ima vse knjige knjižnice Sinjega galeba; urednik Zabavne knjižnice
SSKJ²
knjížničar -ja m (ȋ)
strokovni uslužbenec v knjižnici: knjižnica bi potrebovala vsaj še enega knjižničarja
♦ biblio. knjižničarski uslužbenec s srednjo izobrazbo
// kdor dela v knjižnici: knjižničar mi je prinesel knjigo
SSKJ²
knjížničarka -e ž (ȋ)
strokovna uslužbenka v knjižnici: knjižničarka študijske knjižnice
// ženska, ki dela v knjižnici: profesorica je bila hkrati tudi knjižničarka šolske knjižnice
SSKJ²
knjížničarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na knjižničarje ali knjižničarstvo: prirediti knjižničarski tečaj; delavci knjižničarske stroke / knjižničarski manipulant
SSKJ²
knjížničarstvo -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem, hranjenjem in izposojanjem knjig: knjižničarstvo se je zelo razmahnilo; naloge slovenskega knjižničarstva
// nauk o delu v knjižnici: članek o knjižničarstvu
SSKJ²
knjížničen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na knjižnico: knjižnični inventar; dopolnjevati knjižnično gradivo / razširiti knjižnično mrežo
SSKJ²
knjížnojezikôven -vna -o prid. (ȋ-ō)
jezikosl. nanašajoč se na knjižni jezik: knjižnojezikovne norme / knjižnojezikovna samostojnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
knjížnost -i ž (ȋ)
zastar. književnost, literatura: narod z bogato knjižnostjo / leposlovna knjižnost
SSKJ²
knjižúra -e ž (ȗ)
slabš. knjiga, zlasti brez literarne vrednosti: knjižure te vrste naredijo več škode kot koristi
SSKJ²
knockdown -a [nógdáu̯n in nôgdáu̯n] m (ọ́-ȃ; ó-ȃ)
šport. stanje pri boksu, ko sodnik zaradi oslabelosti enega od igralcev prekine dvoboj za največ deset sekund: v prvi rundi je bil v knockdownu
// udarec, ki povzroči to stanje: dobil je knockdown
SSKJ²
knockout ipd. gl. nokavt ipd.
SSKJ²
knòf knôfa m (ȍ ó)
nižje pog. gumb: pritisniti knof; obračanje, tiščanje knofa / odleteti, odpasti kot knof
SSKJ²
knôfek -fka m (ọ̄)
nižje pog. gumbek: oblekica z lepimi, rdečimi knofki
SSKJ²
knójevec -vca m (ọ̑)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Korpusa narodne obrambe Jugoslavije: knojevci so uspešno izpolnjevali svoje naloge
SSKJ²
knokavt ipd. gl. nokavt ipd.
SSKJ²
know-how -a [nôu̯-háu̯] m (ȏ-ȃ)
knjiž. na raziskovanju, izkušnjah temelječe znanje, zlasti tehnično, za (praktično) uresničitev zastavljenih nalog: biti odvisen od tujega know-howa; tehnološki know-how
SSKJ²
knúta -e ž (ú)
v ruskem okolju, nekdaj bič s tremi, na koncu razpletenimi jermeni z vozli: udariti s knuto / obsodili so ga na sto udarcev s knuto; pren., ekspr. trepetati pod knuto izkoriščevalcev
SSKJ²
ko1 vez.
I. v odvisnih stavkih
1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje
a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: ko sem se bližal domu, me je oče čakal pred vrati; ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko / ekspr. so dnevi, ko ne more nič delati / s prislovom: medtem ko stopa po gozdu, poči strel; kmet zaloti zajca, ravno ko obira zelnato glavo
b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: ko prideš domov, napiši pismo; o tem se pogovoriva, ko se vrnem / s prislovom: brž ko se vreme izboljša, se odpravim na pot; potem ko so otroci odrasli, so se razkropili po svetu; pokliči me, takoj ko se vrneš
c) nav. ekspr. da se dejanje odvisnega stavka zgodi po dejanju nadrednega: ne bo dolgo, ko bomo pod svojo streho / s prislovom za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil preden
// navadno v zvezi medtem ko za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: medtem ko sem se jaz moral učiti, so hodili drugi v kino; oni imajo vino, medtem ko pijemo mi samo vodo / publ.: medtem ko naši prevozniki niso povišali cen, so tuji podvojili stroške prevoza; lani je imela industrija precej težav, medtem ko je položaj letos mnogo boljši letos pa
2. ekspr., v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: zdaj pa imaš, ko si tako nerodna; kaj bi tajil, ko pa je res; ne more brati, ko pa nima očal pri sebi
3. knjiž., v pogojnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: prav rad bi ti posodil, ko bi imel toliko / ko bi se bil fant vsaj malo učil, bi bil izdelal
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje želje ali omiljenega ukaza: ko bi si le dal kaj dopovedati; ko bi ti vedela, kako je pri nas hudo; prosil bi vas, ko bi mi dali koga za spremstvo / kaj, ko bi poslali po zdravnika
4. knjiž., nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ko bi tudi imel, tebi ne bi dal; tudi v kuhinjo ni pogledala, ko je sicer rada stopila tja
5. knjiž., v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom ali v zvezi z da za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor2, kot2: pregiba ustnice, ko da moli; odskočil je, ko da bi ga (bila) kača pičila
6. ekspr., v primerjalnih odvisnih stavkih, s primernikom za izražanje sorazmernosti z dejanjem nadrednega stavka: bolj ko vpije, manj ga poslušajo; dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala
II.
pog., med členi v stavku kakor2, kot2:
a) dela ko v prejšnjih časih
b) letošnja prireditev je lepša ko lanska / ni tako močen ko brat / ni mi pisal več ko enkrat
c) vede se ko gospodar / drži se ga ko klop; krade ko sraka; molči ko grob; bled ko zid; lačen ko volk; star ko zemlja; tema je ko v rogu
č) tega ne povej drugemu ko njemu
● nar. zahodno ko hitro je stopil iz hiše, ga je zmrazilo kakor hitro; ekspr. naj pride prej ko mogoče ali prej ko prej kar se da hitro, kar najhitreje; prim. bržkobrž, prejkoprej, slejkoprej
SSKJ²
kó2 medm. (ọ̑)
posnema glas kokoši: ko ko ko, se oglašajo kokoši / koko, kokoko, kokodak
SSKJ²
kò3 medm. (ȍ)
posnema glas koklje: ko ko ko, vabi koklja
SSKJ²
ko... ali kò... predpona v sestavljenkah (ȍ)
za izražanje
a) obstajanja poleg, vzporedno s tem, kar je pomen osnovne besede: koaksialen, koeksistenca, kovalenten
b) delovanja skupaj s kom, čim: kooperacija, koprodukcija, korepetirati
SSKJ²
kòadjútor -ja m (ȍ-ȗ)
rel. škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik, škof pomočnik:
SSKJ²
koagulácija -e ž (á)
glagolnik od koagulirati: pospešiti koagulacijo; koagulacija beljakovin / koagulacija krvi strjevanje
SSKJ²
koagulát -a m (ȃ)
kem., med. kar koagulira; skrknjenina, strjenina: naravni koagulati / koagulat krvi strdek
SSKJ²
koagulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem., med. prehajati iz koloidne raztopine v želatinasto snov; skrknjevati, strjevati se: albumin pri pasteriziranju koagulira / mleko koagulira; preh. formaldehid koagulira beljakovine
SSKJ²
kòaksiálen -lna -o prid. (ȍ-ȃ)
elektr., navadno v zvezi koaksialni kabel kabel iz dveh, med seboj izoliranih vodnikov, ki imata isto, skupno os: dobivati podatke, signal po koaksialnem kablu; povezava preko koaksialnega kabla
SSKJ²
koála -e ž (ȃ)
zool. medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus: mladiči koale; kenguruji in koale / plišasta koala / medvedek koala
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koalícija -e ž (í)
zveza strank, držav za dosego skupnega cilja: zavezniške države so predstavljale antihitlerjevsko koalicijo / povezati se v koalicijo / koalicija novih strank / vladna koalicija dve ali več strank, ki zastopajo skupne interese v vladi
SSKJ²
koalicíjski tudi koalícijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na koalicijo: sestanek predstavnikov koalicijskih strank / koalicijski odnosi / koalicijska vlada vlada, v kateri sodelujejo predstavniki dveh ali več strank
♦ voj. koalicijska vojna vojna, v kateri se na eni ali na obeh straneh bojuje več, že v mirnem času vojaško povezanih držav
SSKJ²
koalírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
publ. povezati se zaradi skupnega cilja: meščanske stranke so se koalirale
    koalíran -a -o:
    koalirane stranke
SSKJ²
kobacáč -a m (á)
ekspr. kdor kobaca, navadno otrok: opazovala je svoje male kobacače
SSKJ²
kobacánje -a s (ȃ)
glagolnik od kobacati: nerodno kobacanje
SSKJ²
kobacáti -ám nedov. (á ȃ)
s težavo, nerodno premikati se: otrok že kobaca / kobacati po vseh štirih
// ekspr. nerodno, okorno hoditi: počasi je kobacal po snegu; mlade mucke kobacajo za materjo / fantiček je začel kobacati hoditi
    kobacáti se navadno s prislovnim določilom
    s težavo prihajati kam: deklica se kobaca na stol; kobacati (se) iz jame / kobacal se je v posteljo
    kobacajóč -a -e:
    kobacajoč je prišel k njej
SSKJ²
kobacljáti -ám nedov. (á ȃ)
kobacati: otrok je kobacljal po sredi ceste
SSKJ²
kobáča -e ž (á)
nar. vzhodno (večja lesena) kletka: kokoši je zaprla v kobačo / vrgli so ga v kobačo zapor, ječo
SSKJ²
kobál1 tudi kobálj -a [prva oblika kobau̯ in kobal] m (ȃ)
star. mesto med nogami, korak: do kobala se je udiralo
● star. sklonil se je in pogledal skozi kobal skozi razširjene, razmaknjene noge; prim. okobal
SSKJ²
kobál2 tudi kobálj [prva oblika kobau̯ in kobal] prisl. (ȃ)
star. v razkoračenem položaju kakor pri jahanju; okobal: sedeti kobal na skali, v sedlu / v kobal sesti na hlod, stol
SSKJ²
kobálast in kobáljast -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na kobaljo ali kobal: kobalast moški / kobalasta stoja / kobalasto drevo
SSKJ²
kobáliti -im nedov. (ā ȃ)
star. okobal sedeti, premikati se: kobaliti na stolu / kobalil je osla skozi vas
    kobáliti se in kobáliti ekspr.
    nerodno, okorno hoditi: kobaliti se navkreber / kobaliti se čez posekano drevje
SSKJ²
kobálja -e ž (á)
1. star. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: na voz je naložil tri kobalje / splezati v kobaljo hrasta v prostor med kraki drevesa
2. nav. mn., zastar. noga: potegnil ga je za kobalje iz vode; dolge, suhe kobalje / v prislovni rabi v kobaljo sedeti okobal
// mesto med nogami, korak: hlače so se v kobalji raztrgale
SSKJ²
kóbalt -a m (ọ̑)
kem. zelo trda, magnetna težka kovina sive barve, element Co: bogata nahajališča kobalta
SSKJ²
kóbalten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. (kobaltovo) moder: kobaltna barva / kobaltno nebo
SSKJ²
kóbaltov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kobalt: kobaltov oksid / pridobivati kobalt iz kobaltovih mineralov / kobaltovo steklo / kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve
♦ med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev
    kóbaltovo prisl.:
    kobaltovo modra barva
SSKJ²
kobíla -e ž (í)
1. odrasla samica konja: kobila je zarezgetala; napreči, pognati kobilo / čistokrvna, plemenska kobila; grbonosa kobila ki ima zgornji del gobca izbočen
● preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto
2. nizko ženska močne postave, navadno mlajša: zbrale so se same kobile / vse tri hčere so bile prave kobile
3. nar. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: hlod sta položila na kobilo / tesarska kobila
// opornik, navadno pri lesenem mostu; mostna koza: med kobilami je tekel potok / mostna kobila
SSKJ²
kobílar1 -ja m (ȋ)
zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi, Oriolus oriolus: v vrhu smreke je zažvižgal kobilar
SSKJ²
kobílar2 in kobilár -ja m (ȋ; á)
zastar. konjar: kobilarji in mešetarji
SSKJ²
kobilárna -e ž (ȃ)
kraj, prostor za vzrejo konj: kupil je konja v kobilarni / kobilarna v Lipici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kobílast -a -o prid. (í)
nizko velik, neroden2: kobilasta ženska
SSKJ²
kobílca -e ž (í) pog., od 1991 do 2007
bankovec za pet tisoč slovenskih tolarjev: odkrili so ponarejene cankarje in kobilce
SSKJ²
kobílica -e ž (í)
1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama: po travniku so poskakovale kobilice; cvrčanje kobilic; vojakov je bilo kot kobilic
2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila: svoje kobilice ne bi dal za štiri konje; pripeljal se je s črno kobilico
3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: teše kobilico / ladijska kobilica; kobilica čolna / položiti, postaviti kobilico začeti graditi ladjo, čoln
♦ glasb. kobilica ploščica na trupu godalnih instrumentov, čez katero so napete strune; zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria
SSKJ²
kobíličar -ja m (í)
zool. ptica pevka, ki živi zlasti na močvirnih tleh, ob vodi, Locustella naevia:
SSKJ²
kobíličji -a -e prid. (ī)
nanašajoč se na kobilice: kobiličja krila; kobiličje telo / kobiličje leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo kobilice selivke
SSKJ²
kobílji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na kobile: kobilja griva / kobilje mleko / njen kobilji smeh zelo glasen, hrupen
SSKJ²
kóbra -e ž (ọ̑)
velika, zelo strupena azijska kača: pik kobre
SSKJ²
kóbranka -e ž (ọ̑)
zool. belouški podobna nestrupena kača, Tropidonotus tesselatus: ujeti kobranko; razširjenost kobranke
SSKJ²
kobúl -a m (ȗ)
več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov: na koncih vejic so zorele v kobulu zelene jagode / odtrgala je kobul cvetja
♦ bot. kobul socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi
SSKJ²
kobúla -e ž (ú)
več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov; kobul: lešniki so v bogatih kobulah viseli na vejah
♦ agr. žensko socvetje ali plod hmelja
SSKJ²
kobúlast -a -o prid. (ú)
podoben kobulu: kobulasta oblika / kobulasti cveti
♦ bot. kobulasta vetrnica visokogorska rastlina z deljenimi listi in navadno belimi cveti v kobulu, Anemone narcissiflora
SSKJ²
kobúlček -čka m (ȗ)
manjšalnica od kobul: kobulček jagod
♦ bot. kobulček socvetje na posameznem poganjku sestavljenega kobula; zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia
SSKJ²
kobúlica -e ž (ú)
manjšalnica od kobula: kobulica lešnikov
SSKJ²
kobúlnica -e ž (ȗ)
nav. mn., bot. rastline, ki imajo cvete združene v kobule, Apiaceae:
SSKJ²
kòc kôca m (ȍ ó)
pog. (volnena) odeja, zlasti slabša: s seboj je nosil šotorko in koc; razgrniti koc na tla; pokriti se s kocem; debel, volnen koc; konjski, vojaški koc
SSKJ²
kôca -e ž (ó)
nar. vzhodno (volnena) odeja, zlasti slabša: pokriti se s koco
SSKJ²
kôcast -a -o prid. (ó)
1. pokrit, obdan z neurejeno razvrščenimi (dolgimi) dlakami: majhen kocast pes; kocast rep veverice / bundo je imel podloženo s kocasto kozjo kožo / kocasta površina tkanine / telovnik iz kocastega blaga; kocasto posteljno pregrinjalo
2. cunjast: kocaste snežinke
SSKJ²
kôcelj -clja m (ó)
nar. zahodno štor, kocen: zeljni kocelj
SSKJ²
kocén -a m (ẹ̑)
1. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: zeljne glave je porezala, koceni pa so ostali kar na njivi; zeljne in ohrovtove kocene pokrmijo kravam
2. peclju podoben del gobe: kocen ni bil več užiten
SSKJ²
kocénje -a s (ẹ̑)
več (zeljnih, ohrovtovih) kocenov, koceni: košaro kocenja je stresla kravi v jasli
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kocína -e ž (í)
trša dlaka, zlasti pri človeku: izpuliti kocino; roke je imel poraščene z dolgimi črnimi kocinami; kocine na bradi, prsih
SSKJ²
kocínar -ja m (ȋ) ekspr.
1. neobrit, po obrazu s kocinami porasel človek: tega kocinarja bi se človek še pri belem dnevu ustrašil
2. z dlako zelo porasla žival, zlasti medved: kje si pa ustrelil tega kocinarja
SSKJ²
kocínast -a -o prid. (í)
nav. ekspr. porasel s kocinami: kocinast obraz; kocinasta brada; prsi je imel zelo kocinaste / zverina ga je zgrabila s svojo kocinasto šapo kosmato / kocinasta kučma s kosmato, dlakavo površino
SSKJ²
kocínica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od kocina: fant si je vsako kocinico sproti obril
SSKJ²
kócka1 -e ž (ọ̑)
1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke
2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za tlakovanje / otroka se najraje igrata s kockami / dati v čaj dve kocki sladkorja / mn. narezati kruh, slanino na kocke / mn. sladkor je v kockah, prahu / jušna kocka v obliki kocke embaliran koncentrat za pripravo juhe ali izboljšavo njenega okusa
// tak predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo: vreči, zakotaliti kocko; igralci so napeto gledali v kotalečo se kocko / jetnika sta vrgla kocko za poslednjo cigareto sta žrebala s kocko; žrtev so določili s kocko z žrebanjem s kocko / pog. metati kocke kockati
● ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; (po)staviti ugled, prihodnost, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. njegova usoda je na kocki možna je najbolj neugodna rešitev, razplet
SSKJ²
kôcka2 tudi kócka -e ž (ȏ; ọ̑)
nekdaj veliko, navadno v obliki trikotnika preganjeno ogrinjalo iz debelejšega blaga: ogrniti kocko; pokriti se s kocko; topla zimska kocka
SSKJ²
kóckanje -a s (ọ̑)
glagolnik od kockati: oblast je kockanje prepovedala; kockanje in popivanje / kockanje ceste bo v dveh dneh končano
SSKJ²
kóckar -ja m (ọ̑)
igralec, ki kocka: postal je strasten kockar / goljuf in kockar hazarder
SSKJ²
kóckast -a -o prid. (ọ̑)
1. ki ima obliko kocke: kockast kristal; kockaste zgradbe moderne stanovanjske četrti
2. ki ima navadno večbarvni vzorec v obliki kvadratov: kockast prt / kockasto blago za obleko karirasto / kockast vzorec
SSKJ²
kóckati -am nedov. (ọ̑)
1. igrati igro (na srečo) s kockami: kocka z bogatim tujcem / ekspr. kockati na srečo / otroci so se vse popoldne kockali
// pog. igrati igro (na srečo) sploh: samo pije in kocka
2. tlakovati z (granitnimi) kockami: delavci kockajo še zadnji del cestišča
    kockajóč -a -e:
    slika prikazuje kockajoče vojake
    kóckan -a -o:
    cesta je skozi vas kockana; kockano cestišče
SSKJ²
kóckica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od kocka: predmet ima obliko kockice
SSKJ²
kóckovec -vca m (ọ̑)
premog v velikosti od 3 do 6 cm: naročiti dve toni kockovca
SSKJ²
kócna -e ž (ọ̑)
nar. gorenjsko veriga (za privezovanje goveda k jaslim):
SSKJ²
kôcnjast -a -o prid. (ó)
nar., navadno v zvezi s snežinka velik, cunjast: kocnjaste snežinke
SSKJ²
kocnjáti -ám nedov. (á ȃ)
nar., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: proti večeru je sneg že kar kocnjal
SSKJ²
koconóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
vet. ki ima z dolgo dlako ali perjem porasle noge: koconogi konj, pes; koconoga kokoš
♦ zool. koconoga kanja ptica ujeda z nogami, poraslimi do prstov, Buteo lagopus
SSKJ²
kòč kôča m (ȍ ó)
1. nar. gorenjsko ograjen prostor v kotu hleva, zlasti za prašiče: zapreti prašičke v koč
2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej: skril se je v koč in čakal na ruševca
SSKJ²
kóča -e ž (ọ́)
1. gostišče v gorah, zlasti manjše: koča je vse leto oskrbovana; prenočila sta v koči / planinska koča
2. zasilno, občasno prebivališče: sredi gozda si je postavil kočo / drvarska, planšarska, ribiška koča
3. star. majhna, preprosta hiša, bajta: posedati pred kočo; kmečka, lesena koča
// zelo majhno posestvo: na koči se težko živi
♦ rib. vlačilna mreža v obliki vreče za lov morskih rib
SSKJ²
kóčar -ja m (ọ̑)
star. bajtar, kajžar: na koncu vasi so živeli kočarji
SSKJ²
kóčarica -e ž (ọ̑)
star. bajtarica, kajžarica: revna kočarica s kopico otrok
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kočaríja -e ž (ȋ)
nar. vzhodno bajtarija: priženil se je na kočarijo
SSKJ²
kóčarka -e ž (ọ̑)
star. bajtarica, kajžarica: kmetice in kočarke
SSKJ²
kóčarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kočarje: izvira iz kočarskega rodu / kočarska bivališča; sam.: poročil se je s kočarsko
SSKJ²
kôček -čka m (ō)
nar. gorenjsko prašiček: kočki so rili po blatu
SSKJ²
kočemájka -e ž (ȃ)
nekdaj daljša, oprijeta ženska jopa iz blaga: oblekla je kočemajko; žametna kočemajka
SSKJ²
kočérja -e ž (ẹ̑) pog.
obrok hrane, ki se jé pozno popoldne namesto kosila in večerje: za kočerjo so spekli pico
SSKJ²
kočévar -ja m (ẹ̄)
pog. premog, ki se koplje v Kočevju: kuriti s kočevarjem
SSKJ²
kočévarščina -e ž (ẹ́)
kočevska nemščina: društvo je izdalo zgoščenko ter pesmarico s starimi pesmimi v kočevarščini
SSKJ²
kočeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. zlasti v ruskem okolju, nekdaj nomadsko živeti, biti nomad: to pleme še vedno kočuje / kočevali so iz kraja v kraj
2. knjiž. zasilno prebivati, taboriti, šotoriti: vojaki so kočevali v majhni oazi
SSKJ²
kóčevnik in kočévnik -a m (ọ̄; ẹ̑)
zlasti v ruskem okolju, nekdaj nomad, pastir: taborišče kočevnikov
SSKJ²
kóčevniški in kočévniški -a -o prid. (ọ̄; ẹ̑)
nanašajoč se na kočevnike: kočevniški način življenja / kočevniška ljudstva
SSKJ²
kočévski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Kočevarje, Kočevje ali Kočevsko: kočevski gozdovi / kočevski premog / kočevska nemščina / Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda
SSKJ²
kočévščina -e ž (ẹ̑)
kočevska nemščina: ogovoril ga je v kočevščini
SSKJ²
kóčica -e ž (ọ́)
manjšalnica od koča: nizka lesena kočica
SSKJ²
kóčič -a m (ọ̄)
zool. rak, ki živi po kleteh, drvarnicah in pod lubjem; navadni prašiček
SSKJ²
kočíja -e ž (ȋ)
udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov
● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom
SSKJ²
kočijáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kočijaže: kočijaško delo / kočijaški konj kočijski konj
SSKJ²
kočijáž -a m (á)
voznik kočije: kočijaž je pognal konja
SSKJ²
kočijážiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. upravljati, voditi kočijsko vprego: oče je sedel spredaj in kočijažil / kočijaži že trideset let
SSKJ²
kočíjen -jna -o (ȋ)
pridevnik od kočija: kočijne vzmeti; kočijna vratca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kočíjica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od kočija: bil je ponosen na svojo novo kočijico
SSKJ²
kočíjnik -a m (ȋ)
knjiž. del kočije, namenjen za potnike: kočijnik se je zazibal / pripeljal se je s poštnim kočijnikom s (poštno) kočijo
SSKJ²
kočíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kočijo: kočijsko okno / kočijski konj konj, vprežen v kočijo; kočijska vprega
SSKJ²
kočírati -am nedov. (ȋ)
kočijažiti: gospodar je sam kočiral
SSKJ²
kóčka -e ž (ọ́)
nar. vzhodno hišica, bajtica: imel je le njivo in napol podrto kočko
SSKJ²
kočljív -a -o prid., kočljívejši (ī í)
1. nav. ekspr. ki povzroča občutek neprijetnosti, zadrege: pogovor je postajal kočljiv; kočljivo vprašanje / kočljiv človek pretirano občutljiv / znašli so se v kočljivem položaju
// ki zahteva pri uresničitvi sposobnost, spretnost, pronicljivost: dobiti kočljivo nalogo; reševati kočljive zadeve / kočljiv poklic
2. zastar. izbirčen, zahteven: otrok je razvajen in kočljiv / opravljen s kočljivo skrbnostjo (pretirano) veliko
SSKJ²
kočljívec -vca m (ȋ)
1. ekspr. pretirano občutljiv človek: nič se mu ne sme reči, ker je tak kočljivec
2. zastar. izbirčnež, zahtevnež: on ni tak kočljivec, da tega ne bi jedel
SSKJ²
kočljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost kočljivega: zaradi kočljivosti položaja se je umaknil / ekspr. takšne kočljivosti me ne zanimajo kočljive stvari
SSKJ²
kóčna -e ž (ọ̄)
geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline; krnica
SSKJ²
kóčnik -a m (ọ̄)
zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane: manjkata mu dva kočnika; otroku že raste kočnik
♦ anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti
SSKJ²
kóčnjak tudi kočnják -a m (ọ̄; á)
star. kočnik: zlomil se mu je kočnjak
SSKJ²
kočúra -e ž (ȗ)
slabš. grda, slaba hiša: kočura mu je pogorela; živi v stari kočuri
// hiša sploh: celo življenje je varčeval za to kočuro
SSKJ²
kód1 -a m (ọ̑)
sistem dogovorjenih znakov, ki predstavlja določene podatke, informacije: dešifrirati, sestaviti kod; prevesti sporočilo v kod; zapisati v kodu; satelit dobiva povelja v binarnem kodu / vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; črkovni, številčni kod / filmski, kulturni kod / jezikovni, komunikacijski kod
SSKJ²
kód2 prisl. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje: kod si hodil, da te nisem srečal? kod se gre na grad? / do kod hočeš priti?; od kod si doma? / star. kod bi ušel? kje / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povprašaj, kod se gre na postajo; ekspr. kod vse je blodil, se ne spominja
● ekspr. ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda
// zastar. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja; kje: kod neki se skriva?
2. star. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ne hodi po gozdu, lahko se kod zgubiš; gotovo se skriva tam kod; prim. bogve, kdove
SSKJ²
kóda1 -e ž (ọ̑)
dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: programska koda; izračunati zapisane kode števil / abecedna, številčna koda / varnostna koda; ključavnica s štirištevilčno kodo / bar koda črtna koda; črtna koda niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu
// sistem takih znakov: sestaviti kodo; pisanje kode za operacijski sistem; rač. urejevalnik kode
SSKJ²
kóda2 -e ž (ọ̑)
glasb. zaključni, končni del skladbe, stavka: v celi skladbi je koda najučinkovitejša
SSKJ²
kódak -a m (ọ̑)
fotografski aparat ameriške tovarne Kodak: turist je s svojim kodakom neprestano fotografiral
// zastar. fotografski aparat sploh:
SSKJ²
kodeín -a m (ȋ)
farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine in zlasti pomirja kašelj:
SSKJ²
kódeks -a m (ọ̑)
1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks
// navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov
2. pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu
3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks
♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
SSKJ²
kodélja -e ž (ẹ̑)
v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: na preslico je nataknila novo kodeljo; puliti laneno predivo iz kodelje; razkuštrana glava, podobna veliki kodelji; pren., ekspr. njegov obraz je bil ogromna kodelja sivih kocin
♦ tekst. preja iz kratkih konopljenih izčesanih vlaken
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kodéljast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben kodelji: kodeljast šop las
SSKJ²
kodéljica -e ž (ẹ̑)
bot. dozorelo regratovo socvetje: veter raznaša regratove kodeljice
SSKJ²
kóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kod1 ali koda1: kodni znak / urediti katalog po kodnem sistemu
SSKJ²
kóder1 -dra m (ọ́)
1. zvit, zavit šop las ali dolge dlake: kodri ji silijo na čelo; gosti črni kodri / ekspr. razčesavati kodre (kodraste) lase; pren., ekspr. koder cigaretnega dima
2. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako: čistokrvni koder
SSKJ²
kóder2 [kodər] prisl. (ọ̑)
navadno s členkom izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: potika se po travnikih, gozdovih, koder že
SSKJ²
kóder3 [kodər] vez. (ọ̑)
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder je divjal vihar, je drevje polomljeno / zapelji, do koder moreš; odšel je v kraj, od koder ni vrnitve
// za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci
// zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer2: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki
SSKJ²
kóderkóli1 in kóder kóli [kodərkoli] prisl. (ọ̑-ọ̑)
izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli
SSKJ²
kóderkóli2 in kóder kóli [kodərkoli] vez. (ọ̑-ọ̑)
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: pes ga je spremljal, koderkoli je hodil
SSKJ²
kodicíl -a m (ȋ)
pravn., zlasti pri starih Rimljanih dostavek (k oporoki):
SSKJ²
kodificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
združiti različne zakone ali nepisana pravna določila v enoten (zakonski) tekst: konferenca je kodificirala velik del pomorskega prava
// knjiž. uzakoniti, normirati: ustava je kodificirala ustaljene družbene norme / kodificirati knjižni jezik
    kodificíran -a -o:
    knjižni jezik takrat še ni bil kodificiran; kodificirano pravo
SSKJ²
kodifikácija -e ž (á)
združitev različnih zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst: kodifikacija predpisov s področja premoženjskih odnosov; kodifikacija letalskega prava
// knjiž. uzakonitev, normiranje: kodifikacija načel miroljubne koeksistence
SSKJ²
kodíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kodirati: kodiranje podatkov, sporočil
SSKJ²
kodírati -am nedov. in dov. (ȋ)
spreminjati določene podatke, informacije v kode: kodirati sporočilo, ukaz / kodirati podatke pred vstavitvijo v računalnik
    kodíran -a -o:
    oddajnik oddaja kodirane signale; kodirano označevanje držav, knjig
SSKJ²
kodíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kodiranje: kodirni ključ, sistem; kodirna kartica / kodirni algoritem
SSKJ²
kodírnik -a m (ȋ) rač.
program, ki kodira podatke, informacije: strojni kodirnik videa; kodirnik mp3
SSKJ²
kodráč -a m (á)
nav. slabš. kdor ima kodraste lase: ne druži se s tistim kodračem
SSKJ²
kodrálnik -a m (ȃ)
električni aparat za kodranje las: konice lahko skodrate s kodralnikom / kodralnik las
SSKJ²
kodrálo -a s (á)
klešče (za kodranje): segreti kodralo
SSKJ²
kódranje -a s (ọ̑)
glagolnik od kodrati: kodranje las / kodranje krompirjevih listov / klešče (za kodranje) kleščam podobna priprava za kodranje las
SSKJ²
kódranka -e ž (ọ̑)
tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: nogavice iz kodranke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kódrast -a -o prid. (ọ́)
1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček
2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki
♦ vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste
SSKJ²
kódrati -am nedov. (ọ̑)
delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja
    kódrati se z dajalnikom
    biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo
    kódran -a -o:
    kodrani lasje
SSKJ²
kódrav -a -o prid. (ọ́)
kodrast: kodravi lasje; kodrava volna / kodrava glava
SSKJ²
kódravec -vca m (ọ́)
ekspr. kodrast človek ali kodrasta žival: otroci so napeto poslušali tistega kodravca
SSKJ²
kódravka -e ž (ọ́)
1. tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: nogavice iz kodravke
2. mn. klešče (za kodranje): kupila si je nove kodravke
SSKJ²
kódravost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost kodravega: enakomerna kodravost las / kodravost volne
♦ agr. bolezen rastlin, pri kateri se poganjki in listi kodrajo
SSKJ²
kódrc -a m (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od koder: črni kodrci
SSKJ²
kodrcíja -e ž (ȋ)
zastar. zmešnjava, zmeda: vsej tej kodrciji ni mogel biti kos
SSKJ²
kódrček -čka m (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od koder: izpod rute so ji silili temni kodrčki / delati si kodrčke
SSKJ²
kodrčíja -e ž (ȋ)
zastar. zmešnjava, zmeda: v državi vlada kodrčija / glavo ji obdaja čudna kodrčija črnih las
SSKJ²
kódriti -im in kodríti -ím nedov., kódri; kódren in kodrèn (ọ̄ ọ̑; ī í)
knjiž. kodrati: česati in kodriti / večkrat ji kodri lase; izpod klobuka se kodrijo dolgi lasje
SSKJ²
kodrlájsast -a -o prid. (ā)
pog. ki je različnih, nedoločnih barv: ima kodrlajsaste oči / slabš. ta obleka je preveč kodrlajsasta barvno neskladna, pisana
SSKJ²
kodroglàv in kodrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki ima kodraste lase: kodroglavi fantič
SSKJ²
kodroglávček -čka m (ȃ)
manjšalnica od kodroglavec:
SSKJ²
kodroglávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor ima kodraste lase: dekle hodi z nekim kodroglavcem
SSKJ²
kodrogrívec -vca m (ȋ)
nav. slabš. kdor ima kodraste lase: pusti tistega kodrogrivca; pren. Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši (O. Župančič)
SSKJ²
kodrolás in kodrolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima kodraste lase: visok kodrolas fant / kodrolasa glava
SSKJ²
kodrolásec -sca m (ȃ)
nav. ekspr. kdor ima kodraste lase: kdo je tisti mladi kodrolasec
SSKJ²
kodroláska -e ž (ȃ)
nav. ekspr. ženska, ki ima kodraste lase: videli so ga v družbi z neko kodrolasko
SSKJ²
kodrolášček -čka m (ȃ)
manjšalnica od kodrolasec: razposajen kodrolašček
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kodrolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima nakodrane liste: kodrolistna rastlina
SSKJ²
kòedukácija -e ž (ȍ-á)
knjiž. skupna vzgoja, izobraževanje (mladine obeh spolov):
SSKJ²
koeficiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo
2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient
♦ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev
SSKJ²
kòeksisténca -e ž (ȍ-ẹ̑)
skupno bivanje, obstajanje, zlasti ob medsebojnem razumevanju, spoštovanju, strpnosti: mirna koeksistenca različnih religij
// zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca nekdaj politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja
SSKJ²
kòeksisténčen -čna -o prid. (ȍ-ẹ̑)
nanašajoč se na koeksistenco: zavzemati se za bolj koeksistenčna stališča / koeksistenčna politika / koeksistenčno obstajanje
SSKJ²
kòeksistírati -am nedov. (ȍ-ȋ)
publ. živeti po načelih koeksistence: države z različno družbeno ureditvijo bi morale koeksistirati; pren., knjiž. v reviji so koeksistirale vse literarne smeri
SSKJ²
kòencím -a m (ȍ-ȋ) kem.
nebeljakovinska spojina, ki se veže z encimi in omogoča njihovo delovanje: jemati koencime; pomanjkanje vodotopnega koencima; mešanica aminokislin in koencimov
SSKJ²
kofè -éta m (ȅ ẹ́)
pog. kava: prinesi zavitek kofeta / ne pijte preveč kofeta; iz hiše je dišalo po kofetu
SSKJ²
kofeín -a m (ȋ)
farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje: kofein in nikotin
SSKJ²
kofeínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kofein: kofeinski preparat
SSKJ²
kofétar -ja m (ẹ̑)
pog. kdor (rad) pije kavo; kavopivec: bil je strasten kadilec in kofetar
SSKJ²
kofétarica -e ž (ẹ̑) pog.
1. ženska, ki (rada) pije kavo; kavopivka: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric
2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici
SSKJ²
kofétek -tka m (ẹ̑)
pog. kavica: skuhaj malo kofetka / danes sem popil že tri kofetke skodelice kave
SSKJ²
kofétkanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od kofetkati: kofetkanje s prijateljicami; nima časa za zabave in kofetkanje v barih
SSKJ²
kofétkati -am nedov. (ẹ̑) pog.
piti kavo, pogosto v povezavi z druženjem: redno je kofetkala v bližnjem lokalu
SSKJ²
kogá1 -- zaim. (á)
nižje pog., v imenovalniku, rodilniku ali tožilniku kaj1: koga bo, nič ne bo
SSKJ²
kogá2 prisl. (á)
nižje pog. kaj3: koga me tako gledaš
SSKJ²
kògenerácija -e ž (ȍ-á) elektr.
hkratno pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo: kogeneracija na lesno biomaso; naložba v kogeneracijo; plinski motor za kogeneracijo
SSKJ²
kognitíven -vna -o prid. (ȋ)
filoz. spoznaven: kognitivne prvine
SSKJ²
koherénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost: novemu naselju manjka oblikovne koherence; konsistenca in koherenca gospodarskega plana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koherénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. medsebojno povezan, odvisen: izdelana so objektivna in koherentna merila
SSKJ²
koheréntnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost koherentnega: koherentnost pojmovnega sistema
SSKJ²
kohezíja -e ž (ȋ)
fiz. sila, ki privlači molekule iste snovi: kohezija med molekulami vode; pren., knjiž. kohezija politične zavesti
SSKJ²
kohezíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kohezijo: kohezijska sila / kohezijske tendence v družbi
SSKJ²
kohezíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kohezijo: sprememba kohezivnega procesa / v družbi se je izoblikovalo več kohezivnih skupin
SSKJ²
kohezívnost -i ž (ȋ)
fiz. sposobnost za kohezijo: neznatna kohezivnost med plinskimi molekulami; pren., knjiž. povečati kohezivnost delovnega kolektiva
SSKJ²
kohórta -e ž (ọ̑)
pri starih Rimljanih vojaška enota, deseti del legije: oborožene kohorte; poveljnik kohorte
SSKJ²
koincidénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. (naključno) sovpadanje, (naključno) ujemanje: do takih koincidenc vedno prihaja; koincidenca interesov posameznika in družbe / ta koincidenca je verjetno čisto slučajna
SSKJ²
koincidénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koincidenco: koincidenčni interesi
♦ geom. koincidenčna ravnina v nekaterih projekcijskih sistemih geometrijsko mesto točk, katerih prirejena risa sovpadata
SSKJ²
koincidírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. (naključno) sovpadati, (naključno) ujemati se: ta dogodek časovno koincidira z začetkom vojne
SSKJ²
koine tudi kojné -- [kojné] m, tudi -- ž (ẹ̑)
jezikosl. iz več narečij nastali skupni jezik starih Grkov: vpliv govorjenega koine na knjižni jezik
// tako nastalo narečje, jezik sploh: proučevati koine
SSKJ²
koitírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose (s kom): koitirati žensko; koitirati z ženskami / podgane lahko v desetih sekundah koitirajo tudi po večkrat
SSKJ²
kóitus -a m (ọ̑)
knjiž. spolna združitev: prekinitev, trajanje koitusa; orgazem pri koitusu / nezmožnost koitusa
SSKJ²
kój1 in kòj prisl. (ọ̑; ȍ) nar.
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo
2. v neposredni bližini; tik4: vas je koj za hribom
SSKJ²
kòj2 prisl. (ȍ)
nar. severno kar2: koj čakajo, da planejo po njem / le koj naravnost povej
SSKJ²
kója -e ž (ọ̑)
knjiž. kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti
SSKJ²
kóji -a -e zaim. (ọ̑)
zastar. kateri2, ki: macesen, pod kojim stojimo
SSKJ²
kojíti -ím nedov. (ī í)
nar. gojiti, rediti1: kojiti živino
SSKJ²
kojne gl. koine
SSKJ²
kojót -a m (ọ̑)
zool. severnoameriška stepska zver, podobna volku, Canis latrans: lačni kojoti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kók1 -a m (ọ̑)
biol. bakterija v obliki kroglice: koki in spirili
SSKJ²
kòk2 medm. (ȍ)
posnema glas koklje: kok, kok, vabi koklja piščeta
SSKJ²
kóka1 -e ž (ọ̑)
bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca:
SSKJ²
kôka2 tudi kóka -e ž (ȏ; ọ̑)
ljubk. kokoš: klicati koke
SSKJ²
kokaín -a m (ȋ)
farm. močno mamilo iz listov koke: uživajo heroin in kokain; uporaba kokaina v medicini
SSKJ²
kokainíst -a m (ȋ)
kdor uživa kokain: zašel je v družbo pijancev in kokainistov
SSKJ²
kokainístka -e ž (ȋ)
ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka
SSKJ²
kokaínski -a -o (ȋ)
pridevnik od kokain: kokainska anestezija
SSKJ²
kókakóla in coca-cola -e [kóka-kóla] ž (ọ̑-ọ̑)
osvežujoča gazirana brezalkoholna pijača znamke Coca-Cola: kozarec peneče se kokakole; reklame za kokakolo
SSKJ²
kókalj -a m (ọ́)
med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: kokalj in plavice
SSKJ²
kókanje -a s (ọ̑)
glagolnik od kokati: kokodajsanje in kokanje
SSKJ²
kokárda -e ž (ȃ)
nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda
SSKJ²
kókati -am stil. kóčem nedov. (ọ̑)
navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka
// oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke
SSKJ²
kokcídij -a m (í)
nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria:
SSKJ²
kokcidióza -e ž (ọ̑)
vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze
SSKJ²
kóker [kokər] -- v prid. rabi (ọ́)
lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno rdeče rjave ali črne barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele
SSKJ²
kokéta -e ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: bila je očarljiva koketa; vede se kot kaka koketa
SSKJ²
kokéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do druge osebe, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka
    kokétno prisl.:
    koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta
SSKJ²
koketeríja -e ž (ȋ)
ekspr. koketiranje: potrebno je bilo precej koketerije, da je pritegnila njegovo pozornost; njene kretnje so bile polne premišljene koketerije / ne mara se spustiti z njim v koketerijo / uporabila je vso svojo koketerijo sposobnost koketiranja
SSKJ²
koketíranje -a s (ȋ)
glagolnik od koketirati: njegovo koketiranje ji je zelo prijalo; preračunljivo koketiranje / koketiranje z dosežki znanosti in razvojem tehnike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koketírati -am nedov. (ȋ)
1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do druge osebe, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom
// izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem
2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom
SSKJ²
kokétka -e ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: postala je prava koketka; prikupna koketka
SSKJ²
kokétnost -i ž (ẹ̑)
nav. ekspr. lastnost, značilnost koketnega človeka: njen obraz je bil poln neprikrite koketnosti; očarala ga je z narejeno koketnostjo / koketnosti se je naučila v mestu koketiranja
SSKJ²
kokétstvo -a s (ẹ̑)
koketnost: lokavost in koketstvo
SSKJ²
kókica1 tudi kôkica -e ž (ọ̑; ȏ)
ljubk. kokoš: mati je zelo skrbela za kokice
SSKJ²
kôkica2 -e ž (ȏ) nav. mn., pog.
razpočeno in napihnjeno zrno koruze pokovke; pokovka: jesti kokice ob ogledu filma v kinu; kupiti porcijo kokic; čips in kokice
SSKJ²
kokíla -e ž (ȋ)
teh. votla kovinska priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina: izdelovati kokile / jeklarska kokila
SSKJ²
kokílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kokilo: kokilni premaz / kokilni odlitek
SSKJ²
kóklja -e ž (ọ̑)
1. kokoš, ki vali, vodi piščance: na dvorišču je bilo več kokoši in koklja s piščanci / koklja čepi na gnezdu / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot vzklik naj ga koklja brcne
♦ agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev
2. nizko nerodna (starejša) ženska, ki veliko govori: take koklje še nisem videl
SSKJ²
kokljáti -ám nedov. (á ȃ)
oglašati se z glasom kok: koklje so glasno kokljale
SSKJ²
kókljica -e ž (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od koklja: kokljica je glasno vabila svoje piščančke
SSKJ²
kokodájca -e ž (ȃ)
šalj. kokoš: ima dosti kokodajc / Ta puta kokodajca bo nesla zlata jajca (O. Župančič)
SSKJ²
kokodájs1 -a m (ȃ)
posamezen glas pri kokodajsanju: slišati je bilo le kokodajs
// kokodajsanje: kokoši so se z glasnim kokodajsom razpršile
SSKJ²
kokodájs2 medm. (ȃ)
posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: kokodajs, kokodajs, se oglašajo kokoši
SSKJ²
kokodájsa -e ž (ȃ)
šalj. kokoš: kokodajse slabo nesejo; lisica je zavila vrat naši kokodajsi
SSKJ²
kokodájsanje -a s (ȃ)
glagolnik od kokodajsati: kokodajsanje se je malo poleglo
SSKJ²
kokodájsati -am nedov. (ȃ)
1. oglašati se z glasom kokodajs: kokoši so začele glasno kokodajsati
2. nizko veliko in glasno govoriti: ženske so žlobudrale in kokodajsale, da ni bilo ne konca ne kraja
// govoriti sploh: kar naprej ji je kokodajsal, da se mož ne bo več vrnil
SSKJ²
kokodájska -e ž (ȃ)
1. šalj. kokoš: lisica je odnesla še eno kokodajsko
2. slabš. ženska, ki veliko in glasno govori: srečal je tisto zoprno kokodajsko
SSKJ²
kokodájskati -am nedov. (ȃ)
ekspr. kokodakati, kokodajsati: kokoši vsevprek kokodajskajo / nehaj že kokodajskati, kdo te bo le poslušal
SSKJ²
kokodájsniti -em dov. (á ȃ)
1. oglasiti se z glasom kokodajs: kokoši so preplašeno odskočile in kokodajsnile
2. nizko reči, povedati: kaj bo, so kokodajsnile ženske
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kokodák1 -a m (ȃ)
posamezen glas pri kokodakanju: kokošji kokodak
// kokodakanje: zbudil ga je glasen kokodak
SSKJ²
kokodák2 medm. (ȃ)
posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: z dvorišča se oglaša kokoš: kokodak, kokodak
SSKJ²
kokodákanje -a s (ȃ)
glagolnik od kokodakati: slišati je bilo kokodakanje kokoši / tega njenega kokodakanja je že pošteno sit
SSKJ²
kokodákati -am nedov. (ȃ)
1. oglašati se z glasom kokodak: kokoši so kokodakale na dvorišču
2. nizko veliko in glasno govoriti: nehajte že kokodakati, kdo vas bo le poslušal
    kokodakajóč -a -e:
    kokoši so se kokodakajoč razbežale
SSKJ²
kókolj -a m (ọ́)
med žitom rastoči plevel s škrlatno rdečimi cveti: trgati kokolj
SSKJ²
kókoljnat -a -o prid. (ọ́)
poln kokolja: kokoljnata njiva, pšenica
SSKJ²
kokón -a m (ọ̑)
1. zool. iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek: okrogel kokon / kokon borovega prelca
2. tekst. tak ovoj sviloprejke, ki se uporablja kot tekstilna surovina: odvijati svilena vlakna kokonov / kokon sviloprejke
SSKJ²
kokónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od kokon: kokonska vlakna
SSKJ²
kokórik tudi kokorík -a m (ọ̑; ȋ)
bot. ciklama: kokoriki že začenjajo cveteti
SSKJ²
kókos -a m (ọ̑)
visoko tropsko drevo z velikimi pernatimi listi ali njegov veliki koščičasti sad: gojiti kokos; streti kokos
// tekst. kokosova vlakna: predpražnik, preproga iz kokosa
SSKJ²
kókosov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kokos: kokosovi listi; kokosovo deblo / kokosova moka grobo zmleta moka iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosova preproga preproga iz kokosovih vlaken; kokosovo milo milo iz kokosovega olja; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu; kokosovo olje olje iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosovo pecivo pecivo z dodatkom kokosove moke / kokosov oreh; kokosova palma; kokosova vlakna močna vlakna iz zunanjega dela kokosovega oreha
SSKJ²
kokóš -i ž (ọ̑)
velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši; zaklati kokoš; bela, grahasta kokoš; jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj
● ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječe
♦ zool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus
// samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš
SSKJ²
kokošád -i ž (ȃ)
več kokoši, kokoši: pes je odpodil sosedovo kokošad
SSKJ²
kokóšar -ja m (ọ̑)
nekdaj moški, ki se ukvarja z nakupovanjem (in preprodajanjem) kokoši: kokošarju je prodala pet kokoši
// evfem. kdor krade kokoši: sumili so, da je kokošar
SSKJ²
kokóšarica -e ž (ọ̑)
nekdaj ženska, ki goji, prodaja kokoši, perutnino: jajčarice in kokošarice
SSKJ²
kokošáriti -im nedov. (á ȃ)
nekdaj gojiti, prodajati kokoši, perutnino: že več let kokošari
SSKJ²
kokošerêja tudi kokošjerêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem kokoši: prašičereja in kokošereja
SSKJ²
kokošerêjec tudi kokošjerêjec -jca m (ȇ)
kdor goji kokoši: nasveti za kokošerejce
SSKJ²
kokóševec -vca m (ọ̑)
bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum:
SSKJ²
kokóšji -a -e prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kokoši: kokošja jajca; kokošje meso; kokošje perje / kokošje pasme / kokošja juha
● ekspr. biti kokošje pameti neinteligenten
♦ vet. kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kokóška -e ž (ọ̑)
manjšalnica od kokoš: petelinček in kokoška / ljubk. zelo je skrbela za svoje kokoške kokoši
♦ zool. vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska
SSKJ²
kokóškica -e ž (ọ̑)
ljubk. kokoš: kokoškice prav pridno nesejo
SSKJ²
kokošnják -a m (á)
zaprt prostor za kokoši: sodobno urejen kokošnjak; kokoši so bile že vse v kokošnjaku
SSKJ²
kokót1 -a m (ọ̑)
nar. vzhodno petelin: po vasi so se oglašali kokoti
♦ zool. morski kokot na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko glavo, Dactylopterus volitans
SSKJ²
kokòt2 -ôta m (ȍ ó)
kokotanje: kokot kokoši
SSKJ²
kokóta -e ž (ọ̑)
v francoskem okolju lahkoživa ženska, prostitutka iz višjih družbenih slojev: postala je kokota; oblači se kot velemestna kokota
SSKJ²
kokotánje -a s (ȃ)
glagolnik od kokotati: glasno kokotanje kokoši
SSKJ²
kokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. oglašati se z glasom ko: kokoši so glasno kokotale
2. slabš. govoriti, navadno nerazumljivo, hitro: ves čas je kokotala
SSKJ²
kokótov -a -o prid. (ọ̑)
nar. vzhodno petelinji: kokotovo pero / kokotovo petje
SSKJ²
kokovíčnik -a m (ȋ)
bot., navadno v zvezi gorski kokovičnik zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika: izvleček iz gorskega kokovičnika
SSKJ²
kôkpit -a m (ȏ)
prostor v nekaterih prevoznih sredstvih, od koder se upravlja vozilo: letalski kokpit; prostoren kokpit; kokpit dirkalnika, jadrnice; dirkač v kokpitu
SSKJ²
kòks1 in kôks kôksa m (ȍ ō; ō)
gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga: pridobivati koks / peč na koks
♦ metal. metalurški koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela
SSKJ²
kòks2 in kôks kôksa m (ȍ ō; ō)
agr. fižol s srednje debelimi, rjavimi ali rdeče pisanimi belimi zrni: saditi koks
SSKJ²
koksagíz tudi koksagís -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki vsebuje kavčuk, Taraxacum kok-saghyz:
SSKJ²
kôksanje -a s (ō)
glagolnik od koksati: koksanje premoga / peč za koksanje
SSKJ²
koksárna -e ž (ȃ)
tovarna koksa: zgradili so koksarno / železarna ima novo koksarno obrat za pridobivanje koksa
SSKJ²
kôksati -am nedov. (ō)
metal. pridobivati koks: ves mesec so koksali / ta črni premog se da koksati
SSKJ²
kôksen -sna -o prid. (ō)
nanašajoč se na koks1: koksni oddelek tovarne / koksni plini plini, ki nastanejo pri pridobivanju koksa
SSKJ²
koksíranje -a s (ȋ)
metal. koksanje: uporaba plinov, ki se razvijajo ob koksiranju premoga
SSKJ²
kôksov -a -o (ō)
pridevnik od koks1: koksov prah
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kóktajl in kóktejl tudi cocktail -a [tretja oblika kóktajl in kóktejl] m (ọ̑)
mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti koktajle; piti koktajl; čokoladni, sadni koktajl; večer s koktajli; pren., ekspr. koktajl ritmov in popevk
// poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na koktajl; prirediti koktajl na čast gostom; v prid. rabi: koktajl obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve
SSKJ²
kóktajlski in kóktejlski in cocktailski -a -o [tretja oblika kóktajlski in kóktejlski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na koktajl: koktajlska mešanica / koktajlska obleka koktajl obleka
SSKJ²
kòl kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó)
1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu / upornike so natikali na kol(e) zlasti v srednjem veku mučili, usmrčevali z natikanjem na ošiljen(e) kol(e) / mučilni kol
● ekspr. obesiti študij na kol opustiti študiranje; ekspr. dobiti jih s kolom po glavi biti brezobzirno zavrnjen v kakem prizadevanju
♦ arheol. stavbe na koleh na vodi zgrajena bivališča
2. pog. negativna ocena, enojka: pri matematiki ima že tri kole
SSKJ²
kóla1 -e ž (ọ̑)
bot. tropsko drevo, katerega semena vsebujejo tein, Cola vera: uporaba plodov kole v farmaciji
SSKJ²
kóla2 kól s mn. (ó)
star. voz, zlasti kmečki: sedli so na kola; peljati se s koli / kola se počasi pomikajo po blatnem kolovozu
● preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo
SSKJ²
kolabírati -am dov. in nedov. (ȋ)
kolapsirati: brez dodatne finančne pomoči bi naš zdravstveni sistem kolabiral; kadrovsko kolabirati / po finalnem nastopu je kolabirala in nato nekaj časa preživela v bolnišnici
SSKJ²
kolaborácija -e ž (á)
1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji
2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom
SSKJ²
kolaboracioníst -a m (ȋ)
za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom
SSKJ²
kolaboracionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kolaboracioniste ali kolaboracijo: kolaboracionistična dejavnost; kolaboracionistična politika / kolaboracionistična reakcija je na vse načine zavirala osvobodilno gibanje
SSKJ²
kolaboracionístka -e ž (ȋ)
za okupirano prebivalstvo ženska, ki sodeluje z okupatorjem: ni vedel, da je kolaboracionistka
SSKJ²
kolaboránt -a m (ā á)
za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: sodni proces proti kolaborantom
SSKJ²
kolaborántstvo -a s (ā)
za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: zaradi kolaborantstva je emigriral / voditelj kolaborantstva
SSKJ²
kolacioníranje -a s (ȋ)
glagolnik od kolacionirati: del časa je porabila za kolacioniranje
SSKJ²
kolacionírati -am nedov. in dov. (ȋ)
adm. primerjati prepis besedila, listine z izvirnikom, preverjati (točnost prepisa): kolacionirati spričevalo / kolacionirati prepis pogodbe z originalom
SSKJ²
koláč -a m (á)
1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami
// navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom
2. publ. finančni delež, odmerjen za določeno področje delovanja: finančni kolač; oglaševalski kolač; proračunski kolač; nameniti največji del kolača za obnovo električnega omrežja
3. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek
4. ekspr. kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač
5. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha
SSKJ²
koláčast -a -o prid. (á)
podoben kolaču: predmet kolačaste oblike
SSKJ²
koláček -čka m (á)
1. manjšalnica od kolač: mati je spekla vsakemu otroku svoj kolaček
2. pecivo, zlasti okroglo, kolobarjasto: jesti kolačke; postregli so jima s sadnim sokom in krhkimi kolački
SSKJ²
kolagén -a m (ẹ̑)
biol., kem. beljakovina, ki sestavlja oporni del vezivnega tkiva: vezivno tkivo sestoji iz kolagena, elastina in retikulina
SSKJ²
kolagénski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od kolagen: kolagenska vlakna
SSKJ²
kolájna -e ž (ȃ)
1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom; medalja: izdelovati kolajne in plakete; srebrna, zlata kolajna; težka kolajna; trgovina s kolajnami
2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi kolajno; pripeti si kolajno / odlikovati koga s kolajno za hrabrost, zasluge
// tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti kolajne / bronasta kolajna ki se podeli za tretje mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske kolajne / šport. žarg. favorit je zlata kolajna z olimpijskih iger dobitnik te kolajne
● ekspr. dobiti kolajno biti eden izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejšem) športnem tekmovanju
3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je že veliko kolajn / ostal je brez kolajne
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koláps tudi kólaps -a m (ȃ; ọ̑)
1. prenehanje zadovoljivega delovanja, možnosti obstajanja zaradi neugodnih razmer, slabega upravljanja; razpad, zlom: zaprtje avtoceste je povzročilo prometni kolaps; biti, znajti se tik pred kolapsom; kolaps zdravstvenega, bančnega sistema; popoln kolaps; finančni, gospodarski kolaps; država, ustanova na robu kaosa / kolaps dolarja izguba vrednosti in razpad z njo povezanega plačilnega sistema / civilizacijski, moralni kolaps; socialni kolaps / kolaps imunskega sistema
2. med. nenadna telesna slabost, izguba zavesti zaradi (kratkotrajnega) padca krvnega tlaka: prišlo je do kolapsa / srčni kolaps; vročinski kolaps; kolaps krvnega obtoka
3. med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedenje: umetno povzročiti kolaps pljuč
SSKJ²
kolapsírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prenehati (ustrezno) delovati; odpovedati, razpasti: informacijski sistem je zaradi preobremenitve kolapsiral; država je pričela kolapsirati; zaradi slabega upravljanja je zdravstveni sistem kolapsiral
2. nenadoma izgubiti zavest, omedleti: v gneči na vlaku so mnogi kolapsirali
SSKJ²
kolár1 -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov: polomljeno kolo odnesi h kolarju / fant se uči za kolarja
SSKJ²
kolár2 -ja m (ā)
bel, trd ovratnik katoliških duhovnikov: župnik je bil v civilni obleki in brez kolarja
● ekspr. za vedno se je poslovil od kolarja opustil je duhovniški poklic
SSKJ²
koláriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. opravljati kolarska dela: poleti kmetuje, pozimi pa predvsem kolari
SSKJ²
kolárna -e ž (ȃ)
1. kolarska delavnica: v kolarni je bilo prijetno toplo
2. kolnica: kolarna je bila čisto prazna
SSKJ²
kolárnica -e ž (ȃ)
1. kolarska delavnica: kolarnico je imel v zadnjem delu hiše
2. nar. kolnica: postavil je nov hlev in kolarnico; zapelji voz v kolarnico
SSKJ²
kolárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kolarje ali kolarstvo: kolarski les; kolarsko orodje / kolarska obrt
SSKJ²
kolárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje lesenih delov vozov: kolarstvo in sodarstvo
SSKJ²
kôlast -a -o prid. (ó)
ekspr. podoben kolu: kolaste črke / visok kolast fant
SSKJ²
koláš -a m (á)
nar. belokranjsko plesalec kola: fant se je takoj pridružil kolašem
SSKJ²
kolášica -e ž (á)
nar. belokranjsko plesalka kola: belo oblečeni kolaši in kolašice
SSKJ²
kòlaterálen -lna -o prid. (ȍ-ȃ)
publ. stranski, manj bistven, spremljevalen: razpravljajo o kolateralnih ukrepih za razorožitev / pravo je postalo kolateralna žrtev političnih interesov
SSKJ²
kólati -am nedov. (ọ̑)
nar. belokranjsko plesati kolo: sprva so kolali počasi, nato pa vedno hitreje
SSKJ²
kolavdácija -e ž (á)
teh. strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, z odpravo obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdacija nove šole
SSKJ²
kolavdacíjski tudi kolavdácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na kolavdacijo: kolavdacijski ogled stolpnice / kolavdacijska komisija
SSKJ²
kolavdírati -am dov. in nedov. (ȋ)
teh. strokovno pregledati opravljeno delo, zlasti v gradbeništvu, in odpraviti obveznosti med izvajalcem in investitorjem: kolavdirati most
    kolavdíran -a -o:
    zgradba je že kolavdirana
SSKJ²
kolávta -e ž (ȃ)
nar. štajersko slab, razmajan voz, avto: pripeljal se je s staro polomljeno kolavto
// voz, avto sploh: odkar se vozi s kolavto, me več ne pozna
SSKJ²
koláž -a tudi collage -ea [koláž-] m (ȃ)
1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa, lepljenka: gvaš in kolaž / izdelki v kolažu
// slika v tej tehniki: kupil je lep kolaž
2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirični kolaž / dramski kolaž
SSKJ²
kôlc -a [kou̯c] m (ȏ)
glas, ki nastane pri kolcanju: slaboten kolc
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kólca1 -e ž (ọ̄)
nar. vzhodno kolesce, kolešček: ena kolca se je zlomila
SSKJ²
kólca2 kólc s mn. (ọ̄)
1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca
2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov
SSKJ²
kôlcanje -a [kou̯canje] s (ō)
glagolnik od kolcati: slišalo se je močno kolcanje
SSKJ²
kôlcati -am stil. kôlčem [kou̯cati] nedov. (ō)
1. sunkovito, navadno glasno izdihavati zrak iz želodca zaradi krčev v trebušni preponi: pogosto kolca in kašlja; s smiselnim osebkom v dajalniku: spet se mi kolca; fantu se je od strahu kolcalo; nav. elipt., ob kolcanju (kolca se mi), le kdo spet misli name
// nizko govoriti, pripominjati: že dolgo kolcajo o tem, naredijo pa nič; nehaj kolcati
2. pog., z dajalnikom tožiti se po čem, pogrešati kaj: le malo počakaj, kmalu se ji bo kolcalo po domu / še danes se jim kolca po tistih časih ne morejo jih pozabiti, še si jih želijo
SSKJ²
kólce -a s (ọ̄)
nar. zahodno kolesce, kolo3: sneti kolce z vozička
SSKJ²
kôlcniti -em [kou̯cniti] dov. (ó ȏ)
sunkovito, navadno glasno izdihniti zrak iz želodca zaradi krčev v trebušni preponi: moški je glasno kolcnil; s smiselnim osebkom v dajalniku večkrat se ji kolcne
// nizko reči, pripomniti: ni zdrav, če kaj ne kolcne vmes
SSKJ²
kôlč -í [kou̯č] ž (ȏ)
nar. zahodno odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; ključ: rezati kolči
SSKJ²
kolčákovec -vca m (ā)
med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil admirala Kolčaka: boji s kolčakovci in denikinci
SSKJ²
kôlček1 -čka [kou̯čək in kolčək] m (ȏ; ō)
zool. del noge pri žuželkah, zrasel z oprsnim obročkom:
SSKJ²
kôlček2 -čka [kou̯čək] m (ó)
manjšalnica od kol: zabiti kolček v zemljo
SSKJ²
kôlčen -čna -o [kou̯čən in kolčən] prid. (ȏ)
nanašajoč se na kolk: kolčni sklep; kolčna kost
SSKJ²
kôlčnica -e [kou̯čnica in kolčnica] ž (ȏ)
anat. parna kost medenice: leva in desna kolčnica
SSKJ²
kolèb -éba m (ȅ ẹ́)
šport. nihajoči gib telovadca, visečega ali oprtega na drogu ali bradlji: delati kolebe
SSKJ²
kolébanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od kolebati: kolebanje cen, temperature / to njeno nenehno kolebanje ga spravlja v slabo voljo / kolebanje telovadca na drogu
SSKJ²
kolébati -am nedov. (ẹ̄)
1. star. nihati, spreminjati se: cene zelo kolebajo; srednja letna temperatura v teh krajih koleba / odpornost proti boleznim je začela pri njem kolebati
2. star. omahovati, pomišljati se: pojdi že in nikar toliko ne kolebaj / kolebali so, ali naj priredijo veliko ali majhno razstavo
3. knjiž. gugati, zibati: valovi so kolebali jadrnico
● star. ko je stopal po ozki brvi, je močno kolebal lovil ravnotežje, omahoval
♦ šport. gibati se, nihaje na drogu ali bradlji
SSKJ²
kolébav -a -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
star. ki koleba: kolebave cene / kolebava hoja / fant je bil zmeraj zelo kolebav
SSKJ²
kolében -bna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koleb: kolebne vaje
♦ elektr. kolebno stikalo stikalo, pri katerem je hitrost vklapljanja ali izklapljanja odvisna od hitrosti premikanja ročice
SSKJ²
kolebljív -a -o prid. (ī í)
zastar. omahljiv, obotavljajoč: tega je kriva njegova kolebljiva samozavest / že kot otrok je bil kolebljiv
SSKJ²
kolébnica -e ž (ẹ̑)
šport. vrv, ki jo telovadec med vrtenjem preskakuje: dolžina kolebnice; nastop, vaje s kolebnico; kolebnica in obroč / preskakovanje kolebnice
SSKJ²
kôlec -lca [kou̯ca] m (ó)
1. količek, količ: nasekal in ošilil je nekaj kolcev; zabiti kolec v zemljo
2. nar. kol: mlado drevesce je privezal k debelemu kolcu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koléda -e ž (ẹ̑) etn.
1. koledovanje: ponekod je bila koleda že zvečer pred božičem / ob koledah je bilo zmeraj veselo
2. voščilna pesem, kakršne pojejo koledniki; kolednica: prepevati kolede / božične kolede
SSKJ²
koledár -ja m (á)
1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja
♦ astron. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar
2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let
// knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe
3. publ., navadno s prilastkom razpored, red1: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin
SSKJ²
koledárček -čka m (á)
manjšalnica od koledar 2: pogledati na koledarček / v usnje vezani žepni koledarčki
SSKJ²
koledárnik -a m (ȃ)
ekspr. pisec, sestavljavec koledarja: razprava o slovenskih koledarjih in koledarnikih
SSKJ²
koledárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na koledar: priprava nove koledarske reforme; zapisovanje dogodkov v koledarskem zaporedju / koledarski sestavki sestavki, objavljeni v koledarju / koledarska zima od 21. decembra do (vključno) 20. marca; koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra
SSKJ²
koledárstvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. sestavljanje, izdajanje koledarjev: ukvarja se s koledarstvom
SSKJ²
koléden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kolednike ali koledovanje: koledni običaji; koledni sprevod; koledne pesmi
SSKJ²
kolédnica -e ž (ẹ̑) etn.
1. voščilna pesem, kakršne pojejo koledniki: peti kolednice / božična, novoletna kolednica; kresna kolednica
2. ženska, ki koleduje: koledniki in kolednice
SSKJ²
kolédnik -a m (ẹ̑)
etn. kdor koleduje: hodil je s koledniki od vasi do vasi
SSKJ²
kolédniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kolednike ali koledovanje: koledniški obhodi; koledniške navade
SSKJ²
koledovánje in kolédovanje -a s (ȃ; ẹ̑)
glagolnik od koledovati: koledovanja se je redno udeleževal
SSKJ²
koledováti -újem in kolédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo
2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval
3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale
SSKJ²
koledž gl. kolidž
SSKJ²
koléga -a tudi -e m (ẹ̑)
1. kdor ima v razmerju do drugega enako izobrazbo ali poklic, navadno akademskega tipa: on je moj kolega; za pomoč je poprosil mlajšega kolega / kolega iz službe, šolskih let / kot nagovor spoštovani kolega
2. tovariš, prijatelj: ves prosti čas prebije s kolegi; bila sta dobra kolega / klubski, moštveni, reprezentančni kolega / poslanski, strankarski kolega / stanovski kolega
SSKJ²
kolegiálen1 -lna -o prid. (ȃ)
pog. tovariški, prijateljski: biti kolegialen / imeti kolegialen odnos do drugih
SSKJ²
kolegiálen2 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kolegij 2: ustanovitev kolegialnih organov / kolegialno vodstvo države
SSKJ²
kolegiálnost -i ž (ȃ)
pog. tovarištvo, prijateljstvo: kolegialnost med sošolci / to je naredil le iz kolegialnosti do njega
SSKJ²
kolegiáten -tna -o prid. (ȃ)
kolegialen1: kolegiatni način vodenja
♦ rel. kolegiatni kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje
SSKJ²
kolégica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki ima v razmerju do drugega enako izobrazbo ali poklic, navadno akademskega tipa: ravnatelj je predstavil novo kolegico; kolegica iz pisarne / igralska, novinarska kolegica
2. tovarišica, prijateljica: ima veliko kolegic; njena najboljša kolegica / klubska, reprezentančna kolegica
SSKJ²
kolégij -a m (ẹ́)
1. skupina strokovnjakov, vodilnih uslužbencev v podjetju, ustanovi s posebno posvetovalno, odločevalno funkcijo: kolegij o tem še ni razpravljal; sestanek tovarniškega kolegija / strokovni kolegij; zdravniški kolegij
// nav. ekspr. sestanek, posvet te skupine: sklicati kolegij; udeležiti se kolegija
2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem; zbor: papež je upošteval predloge kardinalskega kolegija; profesorski kolegij / sodil mu je petčlanski sodni kolegij / sestanek uredniškega kolegija odbora
3. nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom, zlasti cerkveni: šolati se v kolegiju; jezuitski kolegij
♦ ped. ciklus predavanj, seminarjev na visoki šoli
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolégijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kolegij: o tem bo razpravljal kolegijski organ / kolegijsko odločanje / sprehajala sta se med starimi kolegijskimi zgradbami
SSKJ²
koléginja -e ž (ẹ̑)
zastar. kolegica, prijateljica: med koleginjami ni bila priljubljena / postali sta dobri koleginji
SSKJ²
kolegnína -e ž (ī)
nekdaj pristojbina za bivanje v kolegiju in za obiskovanje šole:
SSKJ²
kôlek -lka tudi -a m (ō)
nekdaj nazobčan listek z nominalno vrednostjo, ki se lepi na dokumente, vloge: kupiti kolek; priloga naj bo kolkovana s kolkom za dvesto tolarjev
SSKJ²
kolékcija -e ž (ẹ́)
navadno s prilastkom sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih, zbirka: kolekcija slik, vzorcev, znamk / tovarna pletenin je predstavila prve spomladanske kolekcije; reklama za novo knjižno kolekcijo zbirko / ekspr. kupil ji je celo kolekcijo brisač in krp
SSKJ²
kolékta -e ž (ẹ̑)
knjiž. nabiranje darov, prostovoljnih prispevkov, zlasti v cerkvi, nabirka: prirediti kolekto
// tako zbrani darovi, prostovoljni prispevki: prisvojil si je vso kolekto
SSKJ²
kolektív -a m (ȋ)
skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo, skupni interesi: kolektiv o tem ni bil obveščen; posvetovati se z delovnim kolektivom; majhen kolektiv; upoštevati interese kolektiva; izlet, sestanek kolektiva; skrbeti za zdrave odnose v kolektivu / privajanje na življenje v kolektivu / šolski, tovarniški kolektiv / z združitvijo se strinja ves delovni kolektiv vsi člani delovne organizacije / slabo gospodarjenje nekaterih delovnih kolektivov delovnih organizacij / profesorski kolektiv profesorji
● ekspr. knjiga je delo kolektiva več ljudi
SSKJ²
kolektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kolektiv:
a) kolektiven odstop vlade; kolektivna akcija; kolektivno vodenje ustanove / to so dosegli s kolektivnimi napori / igralci so pokazali dobro kolektivno igro; knjiga je kolektivno delo / kolektivna odgovornost, zavest / kolektivni dopust; potovati s kolektivnim potnim listom
b) razred je ustanovil kolektivni fond za izlete / kolektivne dobrine; kolektivna zemlja
c) biti navezan na kolektivno življenje / čebele so kolektivna bitja
♦ ekon. kolektivna potrošnja potrošnja, ki se financira iz družbenih fondov ali proračunov; splošna potrošnja; jezikosl. kolektivno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste, skupno ime; polit. sistem kolektivne varnosti dogovor med več državami o medsebojni obvezni pomoči, če je katerakoli od njih ogrožena; pravn. kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci
    kolektívno prisl.:
    vlada je kolektivno odstopila; kolektivno sprejemati sklepe
SSKJ²
kolektivíst -a m (ȋ)
pristaš kolektivizma: postal je kolektivist; nasprotje med individualisti in kolektivisti
SSKJ²
kolektivístičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na kolektiviste ali kolektivizem: kolektivističen družbeni sistem; kolektivistična gospodarska načela / usklajevanje individualne svobode s kolektivističnimi težnjami sedanjega časa
2. kolektiven: kolektivistično obdelovanje zemlje
SSKJ²
kolektivizácija -e ž (á)
glagolnik od kolektivizirati: kolektivizacija gospodarstva; boj za vsesplošno kolektivizacijo / kolektivizacija kmetijstva, vasi / težave pri izvajanju kolektivizacije
SSKJ²
kolektivízem -zma m (ī)
1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti: navdušen pristaš kolektivizma / ideje kolektivizma
// miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: duh kolektivizma se je vse bolj širil
2. kolektivno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: boj za gospodarski kolektivizem / kolektivizem patriarhalne družbe
SSKJ²
kolektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v kolektivno, družbeno, podružbiti: kolektivizirati gospodarstvo
// privatna kmetijska gospodarstva spremeniti v kolektivna, zadružna: kolektivizirati kmetijstvo / kolektivizirati zemljo
2. nepovezano, izolirano obravnavanje česa spremeniti v kolektivno, skupno: v zadnjih desetletjih so vzgojo kolektivizirali / kolektivizirati družbeno zavest
    kolektivizírati se 
    postati član kolektiva in podrediti svoje interese interesom kolektiva: otrok se v šoli prej ali slej kolektivizira
    kolektivizíran -a -o:
    kolektivizirana zemlja; kolektivizirano privatno gospodarstvo
SSKJ²
kolektívnost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost kolektivnega: kolektivnost pri delu; umetnost kaže pot iz individualizma v kolektivnost
2. vzajemna pripadnost, navezanost med člani kolektiva: vzgoja kolektivnosti in tovarištva; zavest kolektivnosti; čut za kolektivnost
SSKJ²
koléktor -ja m (ẹ́)
1. grad. osrednji kanal v naselju
a) za odplake: razpoka v kolektorju
b) za inštalacije: gradnja kolektorja / inštalacijski kolektor
2. elektr. priprava iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke; komutator: kolektor enosmernega generatorja
3. elektr. elektroda v tranzistorju, ki navadno oddaja ojačeni tok: priključiti baterijo na emitor in kolektor
4. knjiž. prodajalec srečk: nekaj zasluži kot kolektor
SSKJ²
koléktorski -a -o prid. (ẹ́)
elektr., navadno v zvezi kolektorski motor elektromotor, pri katerem teče električni tok v rotor po komutatorju; komutatorski motor
SSKJ²
kolektúra -e ž (ȗ)
1. nekdaj dajatev cerkvenim ljudem; bera: priti po kolekturo
2. knjiž. prodajalna srečk: prodajati v kolekturi
SSKJ²
kolénast -a -o prid. (ẹ́)
ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenasti rovi / kolenasta veja
SSKJ²
kolénce -a s (ẹ̄)
1. nav. ekspr. manjšalnica od koleno: dekletce je imelo odrgnjena kolenca
2. bot. odebeljeni del votlega stebla, iz katerega poganjajo listi: potaknjenec naj ima vsaj dve kolenci
SSKJ²
kolénčast -a -o prid. (ẹ̄)
1. ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenčast poganjek; kolenčaste veje
2. bot. ki ima (izrazita) kolenca: kolenčasto steblo
♦ geol. kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana
    kolénčasto prisl.:
    kolenčasto ukrivljeno steblo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolénček -čka m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od kolence, koleno: poškodba kolenčka / odlomiti slamo tik ob kolenčku
♦ bot. visoka rastlina z rumenimi cveti v koških, Lapsana communis
SSKJ²
kolénčenje -a s (ẹ́)
agr. delanje, razvijanje kolenc: žito je treba poškropiti pred kolenčenjem
SSKJ²
kolénčiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
agr. delati, razvijati kolenca: sadika se kolenči
SSKJ²
kolénčkati se -am se nedov. (ẹ̑)
ekspr. s kolenom se dotikati kolena osebe drugega spola z namenom dobrikanja, ljubkovanja: ves večer sta se kolenčkala pod mizo
SSKJ²
kolénčnik -a m (ẹ̑)
zaščitni elastični ovoj za koleno: pri vseh športih uporablja kolenčnik; kolenčnik za rolanje
SSKJ²
kolénka -e ž (ẹ̑)
nav. mn. priprava za zavarovanje kolen; nakolenka: gozdarji so pri sečnji uporabljali kolenke / hokejisti so si natikali kolenke
SSKJ²
koléno -a s (ẹ́)
1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu šibijo, tresejo / upogniti koleno nogo v tem delu / ekspr. prikloniti se do kolen z globokim predklonom; pren. domačija je ležala na kolenu, ki je molelo iz pobočja
// nav. mn. del noge nad kolenom: posaditi si otroka na kolena; na kolenih mu je ležala odprta knjiga; pestovati se na kolenih; od veselja se je tolkel po kolenih
// pog. del oblačila, ki pokriva koleno: hlače imajo izbočena kolena / nogavice so na kolenih spet strgane
● ekspr. bilo ga je strah, da so se mu kolena šibila zelo ga je bilo strah; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; ekspr. upogniti koleno pred kom ukloniti, vdati se; podrediti se; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; star. to poznam že od mladih kolen iz mladosti; pog. dati otroka čez koleno natepsti; ekspr. ženske so popadale na kolena in molile pokleknile; ekspr. spraviti upornike na kolena pokoriti, premagati jih; ekspr. vrgla se mu je pred kolena pokleknila je predenj; biti na kolenih klečati; biti poražen; ekspr. prositi koga na kolenih zelo; ekspr. po golih kolenih bi šla za njim na vsak način si ga želi pridobiti; ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja
2. teh. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga: zamenjati koleno pri dimovodu; koleno za vodovodno inštalacijo / dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga
3. ekspr. krivina, zavoj: reka naredi na tem mestu koleno; na kolenu reke je stal most / cesta se tam obrne v blagem kolenu
4. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: dokazal je lahko osem kolen plemenitih prednikov; posledice se lahko pokažejo pri potomcih do tretjega kolena / bratranec v drugem kolenu / zastar. biti kmečkega kolena rodu, izvora
♦ adm. knjigovodsko koleno knjigovodski mostiček
SSKJ²
kolénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koleno: kolensko in bočno gibanje / kolenski sklep, zgib; kolenski ščitnik elastičen povoj za koleno
♦ med. kolenski refleks refleks, ki ga povzroči udarec pod pogačico napetega kolena
SSKJ²
kólera -e ž (ọ̑)
huda nalezljiva črevesna bolezen z bruhanjem, drisko in znižanjem telesne temperature: cepiti proti koleri; ljudje so množično umirali za kolero / azijska kolera
SSKJ²
kolerába -e ž (ȃ)
kulturna rastlina s širokimi modrikasto zelenimi listi ali njena odebeljena korenika z rumenim mesom: okopavati kolerabo; olupiti, razrezati kolerabo / rumena koleraba
SSKJ²
kolerábica -e ž (ȃ)
1. manjšalnica od koleraba: drobne kolerabice
2. kulturna rastlina z dolgopecljatimi listi ali njeno užitno odebeljeno steblo: presajati kolerabice; kupila je kilogram kolerabic
SSKJ²
kolêričen -čna -o prid. (é)
ki je čustveno zelo prizadet in se hitro razburi: koleričen človek / kolerični temperament
SSKJ²
kolêrik -a m (é)
človek koleričnega temperamenta: težko sodelujeta, ker sta oba kolerika
SSKJ²
kolesár tudi kolésar -ja m (á; ẹ̑)
kdor se vozi s kolesom: nesrečo je povzročil neprevidni kolesar; cesta je bila polna kolesarjev / tekmovanja se bodo udeležili vsi najboljši kolesarji / steza za kolesarje kolesarska steza / gorski kolesar
SSKJ²
kolesarijáda tudi kolesariáda -e ž (ȃ)
športno srečanje, namenjeno rekreativnemu kolesarjenju in druženju: kolesarijada je potekala deloma po slovenskih, večinoma pa po hrvaških cestah; kostelska kolesarijada; organizator kolesarijade
SSKJ²
kolesáriti -im nedov. (á ȃ)
voziti se s kolesom: tu je pred leti večkrat kolesaril / v prostem času najraje kolesari / že pet let načrtno kolesari se ukvarja s kolesarskim športom
SSKJ²
kolesárjenje -a s (á)
glagolnik od kolesariti: kolesarjenje mu je v veliko veselje / tekmovati v kolesarjenju
SSKJ²
kolesárka tudi kolésarka -e ž (á; ẹ̑)
ženska, ki se vozi s kolesom: avto je zbil mlado kolesarko
SSKJ²
kolesárke -sárk ž mn. (á ȃ) pog.
kolesarske hlače: kolesarke imajo poseben vložek, ki omogoča udobno vožnjo tudi na daljše razdalje
SSKJ²
kolesárnica -e ž (ȃ)
pokrit prostor za shranjevanje koles: kolesarnico imajo v kleti; spraviti kolo v kolesarnico / šolska, tovarniška kolesarnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolesárski tudi kolésarski -a -o prid. (á; ẹ̑)
nanašajoč se na kolesarje ali kolesarstvo: ukvarja se s kolesarskim športom; organizirati kolesarske dirke; kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom
SSKJ²
kolesárstvo tudi kolésarstvo -a s (ȃ; ẹ̑)
vožnja s kolesom v prometu ali športu: kolesarstvo je kljub številnim avtomobilom zelo razvito / svetovno prvenstvo v kolesarstvu / gorsko kolesarstvo
SSKJ²
kolésast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben kolesu: kolesast predmet; okoli jedra se naredi kolesasta kepa
SSKJ²
kolésce -a s (ẹ̑)
1. manjšalnica od koló: kolesca se vrtijo; delovati kot kolesca mehanizma / stol na kolescih / gonilno, zobato kolesce; pren., ekspr. človek je le kolesce v tehničnem in družbenem stroju
● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški
♦ obrt. kopirno kolesce priprava s kolescem za prenašanje krojev s krojne pole na papir ali s kroja na tanjše gladko blago; rib. (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice
2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: kolesce čebule, limone / pojedel je pet kolesc salame / zrezati korenje na kolesca
SSKJ²
kolêselj -slja m (é)
udoben odprt voz za več oseb: sesti v koleselj; peljati se s kolesljem / zapreči koleselj
SSKJ²
kolêseljček -čka [kolesəljčək] m (ē)
nav. ekspr. manjšalnica od koleselj: pripeljal se je z lahkim koleseljčkom
SSKJ²
kolésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koló: kolesni deli / oglušujoč kolesni ropot / kolesni obroč, plašč
SSKJ²
kolésje -a s (ẹ̑)
1. skupina med seboj funkcionalno povezanih koles: kolesje se vrti; kolesje ure; okrov kolesja; oglušujoč ropot kolesja / pogonsko kolesje; letalo je spustilo pristajalno kolesje; zobato kolesje / vse kolesje se je pokvarilo vsa kolesa / ekspr., z oslabljenim pomenom kolesje bojnega stroja se je začelo vrteti hitreje
2. publ., s prilastkom sistem, način (delovanja): spoznavati kolesje obveščevalne službe
SSKJ²
kolesníca -e ž (í)
1. sled, ki jo zapusti kolo vozila: v vlažni zemlji je bilo videti sveže kolesnice; voz je zarezal globoke kolesnice / zavoziti iz kolesnic; v kolesnicah je stala voda
2. nav. mn., ekspr., s predlogom ustaljen način življenja, delovanja: dogodile so se stvari, ki so ga vrgle iz kolesnic; spet je v starih kolesnicah / hodijo po zvoženih kolesnicah
SSKJ²
kolésnik -a m (ẹ̑)
bot. gozdna rastlina s podolgovatimi zimzelenimi listi, Euphorbia amygdaloides:
SSKJ²
koléšček -čka m (ẹ̑) nav. ekspr.
1. manjšalnica od kolesce, koló: zavrteti kolešček za pol kroga / igrača na koleščkih; pren. on ni samostojen človek, pač pa le kolešček v mehanizmu administrativnega aparata
● pog., šalj. koleščki (v glavi) se mu prepočasi vrtijo je nekoliko čudaški; pog., šalj. en kolešček v glavi ima preveč, mu manjka je nekoliko čudaški
2. s prilastkom kos, košček snovi, živila v ploščati in okrogli obliki: za prst debeli koleščki žemlje / dodati nekaj koleščkov hrena / zrezati klobaso, korenje na koleščke
SSKJ²
kolešévka -e ž (ẹ̑)
geogr. koliševka
SSKJ²
koléštra -e ž (ẹ̑)
nar. gorenjsko neroden, nespreten človek: te koleštre ne bi marala
SSKJ²
kolhóz -a m (ọ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 kmetijska proizvajalna organizacija združenih privatnih posestev: kolhozi in sovhozi
SSKJ²
kolhózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kolhoz: kolhozna lastnina / kolhozno življenje / kolhozni sistem gospodarjenja
SSKJ²
kolhóznica -e ž (ọ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 članica kolhoza: tekmovanje najboljših kolhoznikov in kolhoznic
SSKJ²
kolhóznik -a m (ọ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 član kolhoza: sestanek kolhoznikov
SSKJ²
kóli1 -- v prid. rabi (ọ̑)
biol., v zvezi koli bacil in bacil koli bacil črevesne flore, ki ustvarja vitamin B:
SSKJ²
kóli2 prisl. (ọ̑) zastar., v vezniški rabi
1. kako: videl sem, koli revna je koča
2. kolikor: pomagaj, koli moreš / koli je velik, toli je neumen
3. čeprav, če še tako: koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim
SSKJ²
kóli3 členica (ọ̑)
za oziralnimi zaimki, prislovi ali vezniki za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti: ostani, kjer koli si kjerkoli; star.: kar sem koli rekel, vse je res karkoli; naj gre kamor že koli kamorkoli (že); prim. kakorkoli1, kakršenkoli, kdajkoli, kdorkoli, kjerkoli1 ipd.
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolíba -e ž (ī)
1. zasilno, občasno prebivališče, navadno iz desk, protja: postaviti kolibo / koliba iz vej / oglarska, smolarska koliba
2. knjiž. majhna, preprosta hiša, bajta: koliba že razpada; stanuje v siromašni kolibi / lesena koliba
SSKJ²
kolíbica -e ž (ī)
manjšalnica od koliba: iz desk zbita kolibica / živi v kolibici
SSKJ²
kolíbri -ja m (ȋ)
1. nav. mn., zool. majhne živobarvne južnoameriške ptice z dolgim, ozkim kljunom, Trochilidae: let kolibrijev
2. tip lahkega motornega kolesa znamke Tomos: voziti se s kolibrijem
SSKJ²
kólica -e ž (ọ̑)
nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: otroka so vozili s seboj na polje v kolici; pripeljati korenje s kolico
♦ zgod. antični voz na dveh kolesih, zlasti tovorni
SSKJ²
kolìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od kol: zabijati količe v zemljo; ograja iz vej in količev / vsako drevesce je bilo privezano k svojemu količu
SSKJ²
kolíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od kol(ič): priostriti, zabiti količek; označiti, pritrditi s količki
SSKJ²
kolíčenje -a s (ī)
glagolnik od količiti: količenje vinograda
SSKJ²
količína -e ž (í)
kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: povečati količino proizvodov; določena količina zdravil / individualna količina dela / vplivati na kakovost in količino hrane / meriti količino padavin / publ., z oslabljenim pomenom dobili so majhno količino blaga malo / mn., nav. ekspr. voda je drla v velikih količinah
♦ fiz. (fizikalna) količina kar je točno opredeljeno zlasti z načinom in enoto merjenja; jezikosl. izraz količine
SSKJ²
količínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na količino: količinske omejitve uvoza; velike količinske razlike / količinska preskrba z živili je zadovoljiva / količinske in strukturne spremembe snovi / količinski prevzem nabavljenega materiala
♦ ekon. količinski rabat; količinska carina carina, ki se odmeri od količine carinjenega blaga; jezikosl. količinski prislov
    količínsko prisl.:
    proizvodnja količinsko upada; hrana količinsko ne zadostuje
SSKJ²
kolíčiti -im nedov. (í ȋ)
postavljati, zasajati kole, količke v zemljo
a) za zaznamovanje na zemljišču: količil je jame v sadovnjaku; količiti parcele za nove zgradbe
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: saditi in količiti drevesca
SSKJ²
kolíčje -a s (ȋ)
star. kolje2: trhlo količje; količje iz akacijevega, kostanjevega lesa
SSKJ²
kóličkaj prisl. (ọ̑) ekspr., navadno v odvisnih stavkih
1. izraža prav majhno, še mogočo mero, stopnjo: na vsakem količkaj pripravnem kamnu je počival / če me imaš le količkaj rad, mi boš pomagal; odnesli so vse, kar je bilo količkaj vredno / prihajal je, kadar je količkaj mogel / če bo količkaj leto, ne bomo stradali vsaj malo dobra letina
2. izraža prav majhno, še mogočo količino: kjer je bilo količkaj ravnine, so jo zorali / s količkaj sreče boš ujel ribo
SSKJ²
kolíčnik -a m (ȋ)
1. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma: ugotoviti količnik; povprečni količnik prirastka prebivalstva
2. mat. število, ki se dobi pri deljenju: izračunati količnik
♦ fiz. lomni količnik količina, ki pove, kako se lomi svetloba pri prehodu iz zraka v določeno snov; šport. količnik razmerje med številom danih in prejetih golov
SSKJ²
kolidírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. biti v nasprotju, navzkrižju: njihovi interesi zelo kolidirajo; njegovo ravnanje kolidira s predpisi
// biti istočasen, hkraten: prireditvi kolidirata
SSKJ²
kólidž -a in college -ea tudi kóledž -a [druga oblika kólidž- tudi kóledž-] m (ọ̑)
v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova: obiskovati kolidž / vse tri otroke ima na kolidžu
SSKJ²
kólik -a -o zaim. (ọ̄)
1. kolikšen: v koliki meri se razlike manjšajo? / s kolikim spoštovanjem smo ga gledali
2. v prislovni rabi koliko: kolikim prijateljem si to zaupal? / kolikim nesrečam bi se izognil, če bi bil pazljiv
SSKJ²
kólika -e ž (ọ̄)
med., vet. krčevite bolečine v trebušnih organih: konja muči kolika; zgrabila ga je kolika / črevesna kolika
SSKJ²
kólikaj prisl. (ọ̑)
star. količkaj: pomagaj, če kolikaj moreš / če imaš kolikaj pameti, tega ne boš storil
SSKJ²
kólikanj prisl. (ọ̑) zastar.
1. koliko: joj, kolikanj sem pretrpela zaradi njega
2. količkaj: kadar je kolikanj mogel, se je oglasil
3. v vezniški rabi kolikor: kolikanj bolj nesrečna je, tolikanj bolj je vredna usmiljenja
SSKJ²
kolikér -a -o zaim. (ẹ̑)
star. koliko vrst: kolikero vino toči? sam.: kolikerim je rešil življenje? koliko ljudem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kólikič prisl. (ọ̄)
izraža vprašanje po zadnji ponovitvi v zapovrstju: kolikič je že poročena, ali ne tretjič? / v stolpu je udarila ura ne vem že kolikič
SSKJ²
kóliko prisl. (ọ̄)
1. vprašuje po številu ali količini: koliko je ena in ena? koliko stane kilogram moke? koliko bratov imaš? koliko ljudem si to povedal? / koliko večji je tvoj brat od tebe? / koliko si star? koliko je ura? koliko je še do praznikov? koliko je (od) tega, kar sva se zadnjič videla? koliko časa že čakaš? / na koliko ceniš sosedov travnik? po koliko prodajate jabolka? s koliko denarja je kupil svet? v koliko letih je treba vrniti dolg? za koliko presega letošnja proizvodnja lansko? / piše se narazen ali skupaj koliko odstotna in kolikoodstotna je raztopina? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, koliko bo dobil vsak izmed nas; elipt. toliko ima, da sam ne ve koliko; na pregledu se odloči, če in v koliko pes ustreza normam koliko
2. ekspr. izraža veliko količino ali mero: joj, koliko jih je; ti otrok ti, koliko skrbi mi delaš / koliko lepše je tu spomladi / bogve koliko težav te še čaka; bilo jih je kaj jaz vem koliko; rešil je življenje ne vem koliko ljudem; elipt.: ljudi nič koliko; prehodil je nič koliko sveta
SSKJ²
kólikokrat prisl. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po številu ponovitev: kolikokrat si bil tam? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih izračunaj, kolikokrat je nova proga daljša od stare
2. ekspr. izraža veliko ponovitev: kolikokrat sem mu že rekel, pa ne uboga / kdove kolikokrat nam je že povedal to zgodbo; ne vem kolikokrat se je že osmešila z izjavami; nič kolikokrat je že bil pri nas ničkolikokrat
SSKJ²
kólikor vez. (ọ̑)
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak
// nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko
3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti
    kólikor tóliko prisl.
    izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: živela sta (še) kolikor toliko dobro; tudi ti si kolikor toliko kriv; Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic
SSKJ²
kólikorkrat vez. (ọ̑)
v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti ponovitev z dejanjem nadrednega stavka: kolikorkrat je poskusil, zmeraj mu je spodletelo
SSKJ²
kolikóst tudi kólikost -i ž (ọ̑; ọ̄)
knjiž. količina, kvantiteta: predpisana kakovost in kolikost snovi / kolikost alkohola v krvi
SSKJ²
kolikósten tudi kólikosten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̄)
nanašajoč se na kolikost: med njima je precejšnja kolikostna razlika / dvigniti živinorejo tudi v kolikostnem pogledu
    kolikóstno tudi kólikostno prisl.:
    kolikostno in kakovostno neustrezna hrana
SSKJ²
kólikrat prisl. (ọ̄)
star. kolikokrat: kolikrat si prebral knjigo? / kolikrat je že obljubil, pa ni držal besede
SSKJ²
kólikršen -šna -o zaim. (ọ̑)
v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na mero ali količino: kolikršen je trud, tolikšno bo plačilo
SSKJ²
kólikšen -šna -o zaim. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po velikosti: kolikšen bo dobiček / v vezniški rabi ni jasno, v kolikšni meri načrt ustreza potrebam
2. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo: kolikšen trud za tako skromen uspeh
SSKJ²
kolimátor -ja m (ȃ)
fiz. leča, s katero se dobi vzporeden curek svetlobe:
SSKJ²
kolína -e ž (í) nav. mn.
1. pripravljanje zaklanega prašiča za hrano: imeti vse potrebno za koline / čas kolin / pri tej hiši so koline / hoditi, povabiti na koline na pogostitev ob tej priložnosti
2. meso, mesni izdelki, ki se podarjajo ob tej priložnosti: dati, dobiti koline
SSKJ²
kolínar -ja m (ȋ)
nar. vzhodno klavec ali pomočnik pri klanju (prašiča): pogostiti kolinarje
SSKJ²
kolíniti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno pripravljati prašiča za hrano; klati: povsod so že kolinili / kolini že več let
SSKJ²
kolínski -a -o prid. (ȋ)
zastar., v zvezi kolinska voda kolonjska voda: v sobi diši po kolinski vodi
SSKJ²
kolíščar -ja m (ȋ)
arheol. prebivalec kolišča: koliščarji na Ljubljanskem barju; naselbina koliščarjev
SSKJ²
kolíščarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koliščarje: koliščarska keramika / koliščarska naselbina / koliščarske najdbe
SSKJ²
kolíšče -a s (í)
arheol. prazgodovinska naselbina ob bregu, zgrajena na kolih, zabitih v dno: ostanki kolišč
SSKJ²
kolišévka -e ž (ẹ̑)
geogr. večja kraška kotanja, navadno z navpičnimi stenami: vrtače in koliševke
SSKJ²
kolítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od koliti: kopanje in kolitev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolíti -ím in kólim nedov. (ī í, ọ́)
postavljati, zasajati kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju; količiti: obrezovati, kopati in koliti
SSKJ²
kolítis -a m (ȋ)
med. vnetje debelega črevesa: zdraviti kolitis
SSKJ²
kolizíja -e ž (ȋ)
knjiž. nasprotje, navzkrižje: kolizija dolžnosti, interesov; kolizija med besedami in dejanji; protislovja in kolizije pisateljevega notranjega sveta / priti v kolizijo s predpisi
// istočasnost, hkratnost česa: kolizija koncertnih prireditev
SSKJ²
koljáč -a m (á)
knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški koljači
SSKJ²
koljé1 -êja m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. ovratni nakit z navadno bogato okrašenim sprednjim delom: verižice, ogrlice in koljeji
SSKJ²
kólje2 -a s (ọ́)
več kolov, koli: impregnirati, ostriti kolje; postavljati kolje k paradižnikom, v vinogradu; hrastovo, kostanjevo kolje; trtno, vinogradniško kolje
SSKJ²
kóljenec -nca m (ọ́)
nar. fižol z ovijajočim se steblom; visoki fižol
SSKJ²
kôlk -a [kou̯k in kolk] m (ȏ ō; ō ó)
1. stranski del medenice: operirati kolk / bolečine v kolku
♦ med. izpah kolka
2. star. grič, hrib: domačije, raztresene po kolkih in slemenih
SSKJ²
kolkovánje -a s (ȃ)
glagolnik od kolkovati: kolkovanje prošnje
SSKJ²
kolkováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
nalepiti kolek na dokument, prošnjo kot dokaz plačane pristojbine: pritožbe ni treba kolkovati
    kolkován -a -o:
    pravilno kolkovana prošnja
SSKJ²
kolkôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na kolek ali kolkovanje: kolkovna taksa / kolkovna lestvica
SSKJ²
kolkovína -e ž (í)
pristojbina, ki se plača s kolki: visoka kolkovina
SSKJ²
kólmež -a m (ọ̑)
močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža
SSKJ²
kolníca tudi kólnica -e ž (í; ọ̑)
pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev: ob gostilni je stala velika kolnica; spraviti voz v kolnico; otroci so se skrivali v kolnici
SSKJ²
kolník -a m (í)
nar. kolovoz: po kolnikih so ropotali vozovi (M. Kranjec)
SSKJ²
kólo1 -a s (ọ̑)
1. ljudski ples, pri katerem so plesalci drug zraven drugega, navadno v krogu: popoldne so zaplesali kolo / metliško kolo iz okolice Metlike; moravsko kolo iz Pomoravja / zaigrali so kolo skladbo za ta ples
// tak ples sploh: gledati brigadirsko kolo
2. plesalci, razvrščeni pri tem plesu: kolo se je razklenilo, vilo; priključil se je kolu / zaplesali so v kolu
SSKJ²
kólo2 -a s (ọ̑)
šport., navadno s prilastkom del ligaškega tekmovanja ali turnirja, v katerem igrajo nasprotniki po vnaprej določenem razporedu, navadno isti dan: odigrali so osem kol; po četrtem kolu vodi lanski prvak; rezultati zadnjega kola / prvenstveno kolo
♦ igr. kolo športne napovedi igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega prvenstvenega kola
SSKJ²
koló3 -ésa s (ọ̑ ẹ̑)
1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo
// taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina
2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; gorsko kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh; mestno kolo za vožnjo po urejenih poteh; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem / ergometrično kolo kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih, opremljena z ergometrom; sobno kolo kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih / snežno kolo kolesu podobno vozilo za vožnjo po snegu
// v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa
3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj
4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo
5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira
● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni
♦ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element
SSKJ²
kolobár -ja m (á)
1. geom. lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici: izračunati ploščino kolobarja; središče kolobarja / narisati kolobar
2. kar je po obliki podobno temu liku: risal je kroge in kolobarje / na vodni površini so nastajali kolobarji; luči so delale na stropu velike kolobarje / kolobar dima se je dvigal v zrak
// s prilastkom kos, košček snovi, živila v taki obliki: kolobar klobase, limone / velik kolobar sira / pojedel je pet kolobarjev salame
// v prislovni rabi izraža obstajanje, pojavljanje v taki obliki: vrv, zvita v kolobar / korenje, narezano na kolobarje / v gostih kolobarjih je puhal dim
3. agr. ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču: držati se kolobarja / glavni kolobar pri katerem so zajete za določeno pokrajino najpomembnejše, tipične kmetijske rastline; štiriletni, triletni kolobar pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih, treh letih
● ekspr. pred očmi se mu delajo kolobarji zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kolobarje; imela je kolobarje pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. otroci so sklenili kolobar okrog njega so ga obkrožili; ekspr. hiše se je ognil v velikem kolobarju zelo, na daleč; pred hišo je stal kolobar ljudi skupina
♦ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; astron. Saturnov kolobar telesa brez lastne svetlobe, razporejena v obliki kolobarja, ki krožijo okoli Saturna; mat. kolobar množica elementov z natančno določenimi lastnostmi; zool. kolobar člen
SSKJ²
kolobárčast -a -o prid. (á)
podoben kolobarju: na steno je padala kolobarčasta senca / kolobarčasta tvorba
♦ anat. kolobarčasti hrustanec hrustanec grla v obliki pečatnega prstana
    kolobárčasto prisl.:
    krožne mišice kolobarčasto zapirajo različne telesne odprtine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolobárček -čka m (á)
manjšalnica od kolobar: narisati kolobarček / na juhi so se naredili kolobarčki masti / zrezati čebulo na kolobarčke; dim se je v kolobarčkih dvigal iz pipe / kolobarčki klobase
SSKJ²
kolobáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kolobar: kolobarna oblika / kolobarno gospodarstvo
SSKJ²
kolobáriti -im nedov. (á ȃ)
1. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot; krožiti: v zraku je kolobaril orel; mušice so kolobarile nad jezerom / deček je kolobaril z rokami krilil
2. ekspr. hoditi brez cilja, orientacije: kolobariti po gozdu; ure in ure je kolobaril v temi
3. nespretno, opotekaje se hoditi; kolovratiti: pijanec je kolobaril po cesti
4. agr. sistematično, v določenem zaporedju menjavati kmetijske rastline na določenem zemljišču: kmetje so le počasi začeli kolobariti / kolobariti z lucerno, peso
● ekspr. kolobaril je in kolobaril, dokler ni prišel s pravo besedo na dan veliko je govoril, preden je povedal to, kar je nameraval
SSKJ²
kolobárjast -a -o prid. (á)
podoben kolobarju: kolobarjasti gumbi / kolobarjast prerez
♦ astron. kolobarjasti sončni mrk mrk, pri katerem zakrije Luna osrednji del Sonca
SSKJ²
kolobárjenje -a s (á)
glagolnik od kolobariti: večurno kolobarjenje po gozdu ga je utrudilo / uvajati sodobno kolobarjenje; prednosti kolobarjenja / štiriletno, triletno kolobarjenje pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih, treh letih
SSKJ²
kolobárnica -e ž (ȃ)
bot., navadno v zvezi majniška kolobarnica užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki, Calocybe georgii: nabirati majniške kolobarnice
SSKJ²
kolobárnik -a m (ȃ)
nav. mn., zool. živali, ki imajo členasto telo in so brez nog, Annelida: razvoj členonožcev iz kolobarnikov
SSKJ²
kolobócija -e ž (ọ́) pog., ekspr.
1. zmešnjava, zmeda, nered: nastala je kolobocija; s tem je povzročil veliko kolobocijo / kolobocija prvih vojnih dni
// neprijetnosti, težave: imeti kolobocije s čim; prireditev se je nadaljevala kljub vsem kolobocijam
2. kar je neurejeno, nesistematično: njegovo pripovedovanje je bilo prava kolobocija; te kolobocije ne bo nihče bral
SSKJ²
kolódij -a m (ọ́)
kem. raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra: uporaba kolodija v medicini in fotografiji
SSKJ²
kolódijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kolodij: kolodijske barve / kolodijski bombaž
SSKJ²
kolodvór tudi kolodvòr -óra m (ọ̑; ȍ ọ̑)
osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki; železniška postaja: dobiva se pred kolodvorom; zgradili so nov kolodvor / biti v službi na kolodvoru
// kraj, prostor, kjer je taka zgradba: tujec je iskal kolodvor; v mestu je več kolodvorov / potniški, tovorni kolodvor
♦ etn. majka prišla s kolodvora otroška igra s petjem, pri kateri si ena od deklic izbira hčere
SSKJ²
kolodvórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kolodvor: kolodvorska čakalnica, restavracija; kolodvorska ura
SSKJ²
kolofôktar -ja m (ó)
zastar. šaljivec, pavliha: bil je velik kolofoktar
SSKJ²
kolofón -a m (ọ̑)
tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu: kolofon v okvirčku; kazalo in kolofon / avtor je naveden v kolofonu
SSKJ²
kolofónija -e ž (ọ́)
smola, ki ostane pri destilaciji terpentina: namazati lok violine s kolofonijo; uporaba kolofonije v kemijski industriji
SSKJ²
koloíd -a m (ȋ)
kem., min. naravna ali umetna snov v amorfni obliki, ki v raztopini ne prehaja skozi membrano: koagulacija koloidov / hidrofilni koloidi
SSKJ²
koloíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koloid: koloidna raztopina; koloidno stanje / koloidni delci / koloidno zlato
SSKJ²
kolokácija -e ž (á)
1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: kolokacije s primeri so vzete iz korpusa
2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika
SSKJ²
kolokátor -ja m (ȃ) jezikosl.
beseda, ki se v besedilih pogosto pojavlja ob drugi izbrani besedi ali besedni zvezi: pomen besede določa šele celotni vzorec njenih kolokatorjev
SSKJ²
kolókvij -a m (ọ́)
1. šol. manj obsežen izpit na visokih in višjih šolah: opraviti kolokvij / pisni kolokvij
2. organizirano posvetovanje, razpravljanje strokovnjakov o določeni temi, navadno v manjšem obsegu: dvodnevni kolokvij slovenskih arheologov; mednarodni kolokvij
3. knjiž. pogovor, zlasti o čem pomembnem: imela sta važen kolokvij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolókvijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kolokvij: kolokvijski in izpitni roki / kolokvijsko vprašanje
SSKJ²
kolokvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
šol. opraviti kolokvij: kolokviral je med prvimi
SSKJ²
kolomàz in kolomáz -áza m (ȁ á; ȃ)
mazivo za os pri kolesu: namazati s kolomazom
SSKJ²
kolomáznica -e ž (ȃ)
posoda za kolomaz: stal je pri vozu z veliko kolomaznico v roki
SSKJ²
kolombína -e ž (ȋ)
mlada, navihana ženska gledališka oseba: igra kolombine in harlekina je bila dobra
SSKJ²
kolomíja -e ž (ȋ)
nar. vzhodnoštajersko sled, ki jo zapusti kolo vozila; kolesnica: v razmočenih tleh je bilo videti cikcakaste kolomije
SSKJ²
kólomon in kolomón -a m (ọ̑; ọ̑)
po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: mikale so ga skrivnosti starih kolomonov
SSKJ²
kólomonov in kolomónov -a -o prid. (ọ̑; ọ̑)
v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen / preganjati bolezen s kolomonovim žegnom
SSKJ²
kolón -a m (ọ̑)
1. najemnik zemlje: izkoriščanje kolonov / briški koloni
// pri starih Rimljanih svoboden najemnik zemlje: koloni in latifundisti
2. kolonialni veleposestnik: izgnati evropske kolone
SSKJ²
kolóna -e ž (ọ̑)
1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina
a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko
b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone
2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone
3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona
4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji
♦ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese
SSKJ²
kolonáda -e ž (ȃ)
arhit. stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki, stebrišče: kolonade pred baziliko; kolonada iz belega marmorja; dvorišče z velikimi kolonadami
SSKJ²
kolonát -a m (ȃ)
odnos med lastnikom zemlje in kolonom: kolonat se je v Dalmaciji zelo dolgo obdržal / starorimski kolonat
SSKJ²
kolonátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kolonat: kolonatski odnosi / kolonatski sistem
SSKJ²
kolonél -a m (ẹ̑)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med nonparejem in petitom:
SSKJ²
kolonélo -a m (ẹ̑)
v Italiji polkovnik: povelje je izdal kolonelo
SSKJ²
koloniále1 -a tudi -- m (ȃ)
zastar. trgovina s kolonialnim blagom: kupuje v kolonialu
SSKJ²
koloniále2 -niál ž mn. (ȃ)
zastar. kolonialno blago: trgovina s kolonialami
SSKJ²
koloniálec -lca m (ȃ)
ekspr. kolonialist: odnos kolonialcev do domorodnega prebivalstva
SSKJ²
koloniálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kolonialiste ali kolonijo: kolonialna odvisnost; kolonialne vojne / kolonialni sistem; obsodba kolonialne politike / izkoriščanje kolonialnih narodov; kolonialne dežele kolonije; kolonialne države države, ki imajo kolonije; izguba kolonialne posesti / kolonialno blago blago iz kolonij, zlasti živila, začimbe
♦ arhit. kolonialni slog slog, ki posnema arhitektonske oblike matične dežele, zlasti Anglije
SSKJ²
kolonialíst -a m (ȋ)
pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: mržnja domačih prebivalcev do kolonialistov / ekspr. beli kolonialisti
// nav. mn., ekspr. kolonialna država: akcija je prekrižala račune kolonialistov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolonialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kolonialiste ali kolonializem: kolonialistična intervencija v Kongu / kolonialistična ideologija
SSKJ²
kolonialízem -zma m (ī)
politika gospodarsko močnejših držav, ki temelji na osvajanju, gospodarskem izkoriščanju in političnem zatiranju drugih dežel: boj proti kolonializmu / angleški, klasični kolonializem
SSKJ²
koloníja -e ž (ȋ)
1. dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij
2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; nekdanje britanske kolonije
3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija
4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija
5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah
♦ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja
SSKJ²
koloníst -a m (ȋ)
1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem območju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini
2. kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije
SSKJ²
kolonístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koloniste: kolonistovska naselbina / kolonistovske vojne kolonialne
SSKJ²
kolonizácija -e ž (á)
glagolnik od kolonizirati: srednjeveška nemška kolonizacija Poljanske doline; kolonizacija notranjosti dežele / evropska kolonizacija Afrike
SSKJ²
kolonizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koloniste ali kolonizacijo: deželo so prekrili novi kolonizacijski sloji / kolonizacijsko območje
SSKJ²
kolonizátor -ja m (ȃ)
pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: imperialistični kolonizatorji; drastični ukrepi kolonizatorjev
// ekspr. kolonialna država: pisatelji ne morejo pisati v jeziku nekdanjega kolonizatorja
SSKJ²
kolonizatóričen -čna -o prid. (ọ́)
zastar. kolonizacijski: kolonizatorična prizadevanja
SSKJ²
kolonizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kolonizatorje: država je s težavo uresničevala svoje kolonizatorske cilje / kolonizatorska politika
SSKJ²
kolonizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
načrtno naseljevati ljudi, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem območju: kolonizirati prostrane severne predele; Francija je začela kolonizirati Alžirijo leta 1830
    kolonizíran -a -o:
    kolonizirana dežela
SSKJ²
kolónjski -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje: steklenička s kolonjsko vodo / odišaviti se s kolonjsko vodo; sam., pog.: diši po kolonjski kolonjski vodi
SSKJ²
kolonoskopíja -e ž (ȋ) med.
preiskava notranjosti danke in debelega črevesja z upogljivim instrumentom, ki omogoča pregledovanje in manjše posege: napotiti pacienta na kolonoskopijo; gastroskopija in kolonoskopija / pregled s kolonoskopijo / virtualna kolonoskopija z uporabo računalniške tomografije
SSKJ²
kolónski1 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kolone ali kolonat: kolonski domovi / odprava kolonskih odnosov
SSKJ²
kolónski2 -a -o (ọ̑)
s števnikom pridevnik od kolona 2: stran je 8-kolonska
SSKJ²
kolónstvo -a s (ọ̑)
kolonat: petdeset let je prenašal breme kolonstva
SSKJ²
kolòp -ôpa m, mest. ed. tudi kolópu (ȍ ó)
nar. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: preiti iz drnca v kolop; dirjati v kolopu
● ekspr. na ves kolop je tekel zelo hitro
SSKJ²
kolór1 -ja tudi -a m (ọ̑)
pog. barvna tehnika: snemati v kolorju / posnel je več kolorjev barvnih filmov
SSKJ²
kolór2 -- v prid. rabi (ọ̑)
pog. barven: vložiti kolor film v fotografski aparat / kolor tehnika
SSKJ²
kolorádar -ja m (ȃ)
ekspr. koloradski hrošč: uničevanje koloradarjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolorádski -a -o prid. (ȃ)
v zvezah:, vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata
SSKJ²
koloratúra -e ž (ȗ)
glasb. glasbeni okrasek v solističnem petju: izvajanje koloratur / melodija z zahtevnimi koloraturami
SSKJ²
koloratúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na koloraturo: koloraturno okraševanje / koloraturna pevka / koloraturni sopran; koloraturna arija arija, ki vsebuje kolorature
SSKJ²
koloratúrka -e ž (ȗ)
glasb. ženska, ki (lahko) izvaja kolorature: nova pevka je izvrstna koloraturka
SSKJ²
koloriméter -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za merjenje intenzivnosti barv:
SSKJ²
koloríranje -a s (ȋ)
glagolnik od kolorirati: ročno koloriranje fotografij / bogato orkestralno koloriranje
SSKJ²
kolorírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. obarvati, pobarvati: s svinčnikom narisani obraz je nato še koloriral / kolorirati glas, melodijo / poročilo je nekoliko poetično koloriral
    koloríran -a -o:
    v knjigi so številne kolorirane ilustracije; lokalno kolorirana pripoved
SSKJ²
koloríst -a m (ȋ)
1. um. slikar, ki mu je barva glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo: velja za enega najboljših koloristov; Tizian in drugi beneški koloristi
2. knjiž. kdor kaj obarva, pobarva: koloristi in barvni retušerji
SSKJ²
kolorístičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na kolorit: to je temeljna koloristična posebnost njegovih pesmi
2. knjiž. barven: koloristične nianse
SSKJ²
kolorístka -e ž (ȋ)
um. slikarka, ki ji je barva glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo: nadarjena koloristka
SSKJ²
kolorít -a m (ȋ)
1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit
2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit
SSKJ²
kolorízem -zma m (ī)
um. likovno izražanje, katerega glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo je barva: to je zelo vplivalo na njegov kolorizem / spada med vrhove renesančnega kolorizma
SSKJ²
kólos tudi kolós -a m (ọ̑; ọ̑)
knjiž. zelo velik, velikanski kip: že od daleč opaziš štiri sedeče kolose
// ekspr., navadno s prilastkom kar je zelo veliko, velikansko: ogromni kolosi železa / po cesti so se drug za drugim premikali 50-tonski kolosi tanki / bila je zelo močna, bujnih prsi, pravi kolos
SSKJ²
kolosálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. nenavadno velik, velikanski: kupola se dviga nad kolosalno rotundo / ekspr. ima kolosalne želje
2. ekspr. čudovit, sijajen: od tod je kolosalen razgled / kolosalna zabava
    kolosálno prisl.:
    to je naravnost kolosalno
SSKJ²
kolosálnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost kolosalnega: kolosalnost novih stavb / ekspr. kolosalnost njegovih idej
SSKJ²
kolosêj -a m (ē)
pri starih Rimljanih velikemu amfiteatru podobna stavba: graditi kolosej / Kolosej taka stavba v Rimu
SSKJ²
kolosèk in kolosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
zastar. kolesnica, tir: od dežja razmočen kolosek / nobena stvar ga ni vrgla iz starega koloseka
SSKJ²
kolotéčina -e ž (ẹ̑)
knjiž. kolesnica, tir: kolovoz je bil med kolotečinama porasel z gosto travo; spotikala sta se po suhih kolotečinah / vola sta s težavo vlekla voz po strmi kolotečini kolovozu / življenje se spet vrača v stare kolotečine
♦ avt. razdalja med sprednjima ali zadnjima kolesoma vozila
SSKJ²
kolotèk in koloték -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
1. avt. razdalja med sprednjima ali zadnjima kolesoma vozila: kolotek je tisoč štiristo milimetrov / kolotek sprednjih, zadnjih koles
2. knjiž. krožnica, tir: zvezda ima svoj kolotek; pren. takšen je kolotek prave kulture
SSKJ²
kolovódja -e tudi -a m (ọ̑)
slabš. vodja1, voditelj: bil je kolovodja mednarodne tolpe; kolovodje so polovili in pozaprli
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolovòz -óza m (ȍ ọ́)
1. ozka, preprosta pot za vprežna vozila: v vas se pride po strmem, kamnitem kolovozu / kolovoz gre tik ob hiši
2. s predlogom ustaljen način življenja, delovanja; kolesnica, tir: še zmeraj je v starih, zvoženih kolovozih
SSKJ²
kolovózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kolovoz: kolovozne kolesnice / kolovozna pot kolovoz
SSKJ²
kolovóznica -e ž (ọ̑)
1. kolesnica, tir: v kolovoznicah se je nabirala voda / to bi ga skoraj vrglo iz kolovoznice
2. kolovoz: voz je obstal na razmočeni kolovoznici
SSKJ²
kolôvrat -a m (ȏ)
1. lesena priprava za ročno predenje: poganjati, vrteti kolovrat; presti na kolovratu; sedeti pri kolovratu, za kolovratom
2. nar. klepetava ženska, navadno starejša: tega kolovrata ne morem poslušati
♦ etn. kolovrat lesena ali kovinska priprava za zategovanje vrvi pri povezovanju s senom naloženega voza; lončarski kolovrat lončarsko kolo, vreteno
SSKJ²
kolôvraten1 -tna -o (ȏ)
pridevnik od kolovrat: kolovratno kolo
SSKJ²
kolovráten2 -tna -o prid. (á ā)
ekspr. ki (rad) hodi brez cilja: kolovraten fant / kolovratno popotovanje
SSKJ²
kolovrátenje -a s (á)
glagolnik od kolovratiti: kolovratenje po mestnih ulicah / vrnil se je s svojega dolgega kolovratenja po svetu
SSKJ²
kolovrátež -a m (ȃ)
ekspr. kdor (rad) hodi brez cilja: avto je zbil nekega vinjenega kolovrateža
SSKJ²
kolovrátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je kolovratil po cesti / zgrešil je pot in kolovrati kar počez preko njiv
2. hoditi brez cilja: ves dan je kolovratil okrog; kolovrati po gozdu
// slabš. hoditi: pogosto kolovrati tod mimo / samo okrog kolovrati, nič ne dela
● slabš. dvajset let je kolovratil po svetu bival, živel v različnih krajih zunaj doma
SSKJ²
kolovŕt -a m (ȓ)
zool. kovinsko se lesketajoč manjši hrošč, ki drsi po vodni gladini, Gyrinus natator:
SSKJ²
kolportáža -e ž (ȃ)
prodaja časopisov, revij po ulicah, v trafikah, kioskih: kolportaža je slabo organizirana / opravljati kolportažo / v kolportaži bo časopis dražji
SSKJ²
kolportážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kolportažo: kolportažni oddelek; kolportažna služba / nav. ekspr. kolportažni roman roman, ki se prodaja v kolportaži, po vsebini navadno malo vreden, plehek
SSKJ²
kolportêr -ja m (ȇ)
1. kdor prodaja časopise, revije po ulicah: zaposlil se je kot kolporter / publ. leteči kolporter ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
2. knjiž., s prilastkom razširjevalec, oznanjevalec: bil je vnet agitator in kolporter slovanstva
SSKJ²
kolportêrka -e ž (ȇ)
ženska, ki prodaja časopise, revije po ulicah: kolporterji in kolporterke
SSKJ²
kolportêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od kolporter: kolportersko delo
SSKJ²
kolportírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. po ulicah prodajati, zlasti časopise, revije: posebne izdaje dnevnika še ne kolportirajo
2. knjiž. razširjati, oznanjati: anekdoto je kolportiral samo med najožjimi prijatelji
SSKJ²
kólt -a m (ọ̑)
ameriški revolver ali pištola večjega kalibra: kavboj s koltom za pasom
SSKJ²
kolumbárij -a m (á)
knjiž. zgradba ali zid, navadno pri krematoriju, z vdolbinami za shranjevanje žar: postaviti žaro s pepelom umrlega v kolumbarij
SSKJ²
Kolúmbov -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Kolumba: Kolumbovo odkritje Amerike
● ekspr. Kolumbovo jajce na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen
SSKJ²
kolúmbovski -a -o prid. (ȗ)
ekspr. tak kot pri Kolumbu: kolumbovski duh odkrivanja še neodkritih svetov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kolúmbovstvo -a s (ȗ)
knjiž. odkrivanje, iskanje novega, zlasti česa pomembnega: Trubarjevo kolumbovstvo / težnja po novatorstvu, kolumbovstvu v pesniškem izrazu
SSKJ²
kolúmna -e ž (ȗ)
članek v reviji ali časopisu z izrazito poudarjenim osebnim stališčem avtorja, ki navadno izhaja v določenih časovnih presledkih, stolpica: pisati kolumno; v svojih kolumnah je zagovarjal poteze tedanje oblasti; časopisna kolumna; tedenska kolumna
SSKJ²
kolumníst -a m (ȋ)
kdor piše kolumne, stolpičar: ugleden, znan kolumnist; kolumnist pomembnega časopisa; novinar, pisatelj in kolumnist
SSKJ²
kolumnístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kolumniste ali kolumno: kolumnistični prispevek; kolumnistično pisanje
SSKJ²
kolumnístika -e ž (í)
dejavnost pisanja kolumen: blogi in množenje mnenj na internetu ne ogrožajo kolumnistike
SSKJ²
kolumnístka -e ž (ȋ)
ženska, ki piše kolumne: dolgoletna kolumnistka pri ugledni reviji; uspešna novinarka, pisateljica in kolumnistka
SSKJ²
kolút -a m (ȗ)
ploščat okrogel predmet: na komatih so se bleščali kovinski, medeninasti koluti; kovanci imajo večinoma obliko koluta; sonce je kot žareč kolut / koluti dima so se vili pod strop kolobarji
♦ avt. zavorni kolut vrtljiva plošča ob notranji strani avtomobilskega kolesa, ki jo pri zaviranju stiskata zavornika; strojn. torni kolut ki s trenjem prenaša vrtenje z ene gredi na drugo
// tak predmet z žlebom na obodu: naviti žico na kolut; previti filmski trak z večjega na manjši kolut; vrv žičnice je enakomerno drsela po kolutih; kolut v škripčevju
SSKJ²
kolúta -e ž (ȗ)
knjiž. kolut: svetleče se kolute na konjski opremi / vrtenje kolut v dvižnem mehanizmu
SSKJ²
kolútast -a -o prid. (ȗ)
podoben kolutu: kolutast predmet; kolutasta tuljava
♦ avt. kolutasta zavora kolutna zavora
SSKJ²
kolútec -tca m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od kolut: lesen kolutec
SSKJ²
kolútek -tka m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od kolut: svetleči se bakreni koluti in kolutki
SSKJ²
kolúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev
♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta; kolutno varjenje varjenje s kolutno elektrodo
SSKJ²
kóma1 -e ž (ọ̑)
med. popolna, globoka nezavest: bolnik je že dva dni v komi / diabetična koma ki jo povzroči prevelika količina sladkorja v krvi
SSKJ²
kóma2 -e ž (ọ̑)
adm. vejica, zlasti decimalna: dve koma pet
♦ fiz. napaka leče, da upodobi točko kot črtico
SSKJ²
kóma3 -e ž (ọ̑)
astron. plinski ovoj, ki obdaja jedro kometa: komet je imel okroglo komo in dolg rep
SSKJ²
komád -a m (ȃ)
1. pog. kos1, primerek: na zalogi je še nekaj komadov; svoj komad je razdelil na še manjše dele / meriti z litri in komadi / naročiti petdeset komadov piva petdeset steklenic piva
2. publ., navadno s prilastkom umetniško delo, stvaritev, zlasti gledališka ali glasbena: igrajo tudi umetniško šibkejše komade; godba igra poskočne plesne komade / gledališki komad
SSKJ²
komáden -dna -o prid. (ȃ)
pog. kosoven: prodaja metrskega in komadnega blaga
SSKJ²
kómaj1 člen. (ọ̑)
1. izraža težavno uresničitev dejanja: hodi hitro, da ga komaj dohajamo; breme komaj nosi; komaj sem ga pregovoril / razred je komaj komaj izdelal / komaj čakam, da pride nestrpno
2. izraža omejevanje na določeno mero: seže mu komaj do pasu; do vasi je komaj pol ure; star komaj štirinajst let; vredno je komaj tri evre / žganja je komaj za dober požirek / to se posreči med sto komaj enemu; takrat je o železnici komaj kdo sanjal
3. izraža zelo majhno mero, stopnjo: komaj viden smehljaj; njegovo znanje je komaj zadostno; to ni razprava, ampak komaj osnutek zanjo
// izraža neintenzivnost dejanja: odgovor je komaj dahnila; predtem so ga komaj poznali
4. izraža dvom, negotovost: iz tega bo komaj kaj; stvar je komaj mogoča; to bo komaj res; ta mu bo komaj všeč / elipt. morda bo prihodnjič bolje, pa komaj
// v zvezi s če, da izraža poudarjanje: komaj če sta spregovorila pet besed; odzdravlja milostno, komaj da skloni glavo
5. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si komaj prišel; sneg je komaj skopnel, noči so še mrzle / zbudili so jo, ko je komaj dobro zaspala
● ekspr. nista hotela plačati, komaj bi bilo, da bi še vsakemu kaj dal najrajši bi videla; sam.: skoraj ni nikoli zajca ujel, komaj pa ga je; prim. komajda
SSKJ²
kómaj2 vez. (ọ̑)
ekspr., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj ga opazi, steče v hišo; komaj se je oženil, pa se že ločuje; besede, komaj izgovorjene, so že pozabljene / komaj sede, in že ga spet kličejo / komaj da je spregovoril, so že udarili po njem
SSKJ²
kómajda prisl. (ọ̑)
ekspr. komaj1: nesreči smo se komajda ognili / grm je komajda meter visok / v hribih je komajda skopnel sneg / v členkovni rabi ali pride? Komajda najbrž ne
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kománda -e ž (ȃ)
1. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje: na daleč je bilo slišati oficirjeve komande / ustaviti se na komando stoj!
// pog. ukaz, povelje sploh: čakati na komando za odhod / dobili so komando, da se ne smejo upirati / ekspr. komanda je padla povelje je bilo izrečeno; odločeno je / ubogati mora na komando takoj, brez ugovorov
2. skupina vojaških starešin, ki (lahko) poveljuje vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo: komanda se s predlogom ne strinja; bataljonska, divizijska komanda; pren., pog. v službi smo dobili novo komando
♦ voj. komanda garnizona vojaška ustanova, odgovorna za skupne zadeve enot garnizona; komanda mesta do 1957 zaledna vojaška teritorialna enota
// sedež take skupine vojaških starešin: zadržali so ga na komandi / ustavil se je pred komando
3. pog. pravica poveljevati vojaški enoti ali skupini enot; poveljstvo, poveljevanje: komando dati, izročiti najsposobnejšim; komando nad vojsko je prevzel general / priti pod komando zaveznikov
● pog. vso komando ima v svojih rokah vse vodi, o vsem odloča; pog. popolnoma je pod ženino komando v vsem se ji podreja
4. oddelek, navadno vojakov ali zapornikov, za posebne naloge: delovna komanda; član taboriščne komande
5. nav. mn., teh. priprava ali del priprave za upravljanje, vodenje strojnih naprav: komande delujejo brezhibno; nožne, ročne komande / sistem dvojnih komand
SSKJ²
komandánt -a m (ā)
kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: komandanti so se zbrali na posvet / imenovan je za komandanta divizije / vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije; pren., ekspr. politiki na vasi ne bi smeli postati komandanti
// poveljnik, vodja sploh: komandant vesoljske ladje; komandant taborišča / komandant mladinske delovne brigade
SSKJ²
komandántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na komandante: komandantska strogost / komandantska opazovalnica
SSKJ²
komandantúra -e ž (ȗ)
knjiž. poveljstvo, komanda: pogosto odhaja na komandanturo / policijska komandantura
SSKJ²
kománden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na komando ali komandiranje; poveljniški: imajo odličen komandni kader / komandne položaje v vojski so zasedli tujci / to je bilo povedano v komandnem tonu ukazovalnem, poveljevalnem
♦ navt. komandni most najvišji del krova, od koder se ladja upravlja; teh. komandni pult ali komandna miza pult, miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov; komandni stolp stolp, iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču; komandna kabina kabina, iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; voj. komandno mesto mesto, prostor, na katerem je poveljstvo pred bojem in po njem; poveljniško mesto
SSKJ²
komandêr -ja m (ȇ)
v nekaterih državah nosilec odlikovanja srednje stopnje: nosi zvezdo komanderja častne legije
SSKJ²
komandír -ja m (í)
1. kdor poveljuje vojaški enoti, manjši od bataljona, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: imel je strogega komandirja; komandir čete, voda
2. vodja oddelka ali postaje policije: komandir daje navodila dežurnemu policistu / komandir policijske postaje
SSKJ²
komandíranje -a s (ȋ)
glagolnik od komandirati: glasno komandiranje / komandiranje so zamenjali s prepričevanjem
SSKJ²
komandírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. ukazovati, odločati: za delo mu ni mar, samo komandiral bi / pri njih komandira žena
● pog. druge bi komandiral, sam pa ni nič boljši jim dajal nauke, se vmešaval v njihovo ravnanje, vedenje
// nedov. in dov., zastar. poveljevati: desetar je komandiral glasno in razločno / komandirati vojakom
2. nižje pog. skrbeti za koga, negovati: bolnike komandira sama / otroke lepo komandira vzgaja, uči
    komandírati se nižje pog.
    živeti, imeti se: kako se kaj komandiraš / mlada dva se slabo komandirata
    komandíran -a -o:
    zastar. tja so bili komandirani po ukazu glavnega poveljnika poslani
SSKJ²
komandíten -tna -o prid. (ȋ)
navadno v zvezi komanditna družba trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža:
SSKJ²
komándos -a m (ȃ)
vojak, posebej izurjen za opravljanje diverzij ali sabotaž na sovražnikovem ali okupiranem ozemlju: komandosi so ubili visokega oficirja; oddelek, skupina komandosov / palestinski komandosi
// oddelek takih vojakov: ustanovili so več manjših enot in komandosov; pripadniki mornariških komandosov
SSKJ²
komár -ja m (á)
1. majhna žuželka z dolgimi nogami, ki sesa kri: komarji pikajo; v tem kraju je veliko komarjev; boj proti komarjem
2. star. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri ter posega vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ob kvartopircih se je zbrala gruča komarjev
● ekspr. delati iz komarja slona močno pretiravati
♦ zool. komar mrzličar anofeles
SSKJ²
komárati -am in komaráti -ám nedov. (ȃ; á ȃ)
zastar. mučiti se, truditi se: ljudje so morali pošteno komarati, da je bilo vse o pravem času narejeno
SSKJ²
komárča -e ž (ȃ)
nar. gorenjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme ali kot lestev: postavljati komarče
SSKJ²
komárček -čka m (ā)
bot. visoka dvoletna ali trajna primorska rastlina z nitasto deljenimi listi in cveti v kobulih, Foeniculum: diši po komarčku
♦ vrtn. (sladki) komarček vrtna zdravilna, začimbna ali okrasna rastlina z rumenimi cveti v kobulih, Foeniculum vulgare var. dulce
SSKJ²
komáriti -im nedov. (á ȃ)
star. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: eni so kvartali, drugi pa so vneto komarili; komariti pri šahu
SSKJ²
komárjev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na komarje: komarjeve ličinke / komarjev pik
SSKJ²
komárji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na komarje: komarja samica / komarji pik
SSKJ²
komárnik -a m (ȃ)
mreža, ki varuje človeka pred komarji: spati pod komarnikom; okno je bilo zastrto s komarnikom
SSKJ²
komárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na komarje: to so komarska območja / ekspr. čisto komarske noge ima zelo suhe in dolge
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
komasácija -e ž (á)
združitev zemljišč vseh posestnikov na določenem območju v enoten kompleks: izvesti komasacijo in arondacijo; komasacija gozdov; zakon o komasaciji / komasacija zemljišč
SSKJ²
komasacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komasacijo: komasacijski postopek / komasacijsko zemljišče
SSKJ²
komasírati -am dov. in nedov. (ȋ)
združiti zemljišča vseh posestnikov na določenem območju v enoten kompleks: zemljo so zaradi lažje obdelave komasirali in arondirali
SSKJ²
komát -a m (ȃ)
z žimo podložena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za konja: komat mu je odrgnil kožo / konjski komat; pren., ekspr. ti reformatorji so hoteli ljubezni natakniti še hujše komate
SSKJ²
komátar -ja m (ȃ)
zool. večja ptica pevka črne barve s svetlo liso na prsih, Turdus torquatus: z vrha macesna se je oglašal komatar
SSKJ²
komatáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati komat na žival, navadno na konja: težko je komatal / ekspr. fant je komatal konje napregal
SSKJ²
komátje -a s (ȃ)
star. več komatov, komati: na steni je viselo komatje
SSKJ²
kombájn -a m (ȃ)
teh. stroj, ki opravlja več pomembnih delovnih operacij hkrati, zlasti pri spravljanju pridelkov: pšenico so poželi s kombajnom / silažni, žitni kombajn
SSKJ²
kombájnar -ja m (ȃ)
kdor dela s kombajnom: traktoristi in kombajnarji
SSKJ²
kómbi1 -ja m (ọ̑)
zaprt avtomobil za prevoz blaga ali potnikov: otroke vozijo v šolo s kombijem; rumen poštni kombi / dostavni kombi; v prid. rabi:, publ. avto v kombi izvedbi
SSKJ²
kómbi2 -- v prid. rabi (ọ̑) grad., v zvezi kombi plošča
večslojna plošča z jedrom iz kamene volne, ki se uporablja za toplotno in zvočno izolacijo: proizvodnja kombi plošč
SSKJ²
kómbibus -a m (ọ̑)
kombi za prevoz potnikov, navadno z osmimi sedeži: peljati se s kombibusom
SSKJ²
kombinácija -e ž (á)
1. glagolnik od kombinirati: kombinacija figur, oblik je uspela; učinkovita je kombinacija z lesom; kombinacija usnja in krzna / z variacijami in kombinacijami barv dosega močne učinke / zdravilo se uporablja le v kombinaciji z drugimi / imeti dar, smisel za različne kombinacije
2. kar nastane s kombiniranjem, sestav: barvna, modro-bela kombinacija; v papir je vtisnjena kombinacija šestih točk; šopki in cvetlične kombinacije / delati, poskušati različne kombinacije
3. nav. ekspr. izbiranje in združevanje več možnosti za rešitev česa: pristane na vsako kombinacijo / ne ve, za katero kombinacijo naj se odloči / nič ni gotovega, to je le kombinacija ugibanje, domnevanje
♦ min. kombinacija več kristalnih oblik na enem kristalu; šah. kombinacija zaporedne poteze s skupno idejo, ki vodijo k določenemu rezultatu; dvopotezna kombinacija; velika kombinacija ki sestoji iz velikega števila potez; šport. kombinacija med seboj usklajena, navadno vnaprej pripravljena akcija dveh ali več igralcev; alpska kombinacija smuk in slalom ali smuk, slalom in veleslalom; klasična ali nordijska kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
SSKJ²
kombinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kombinacijo: ima izreden kombinacijski dar / iskanje kombinacijskih rešitev
SSKJ²
kombinát -a m (ȃ)
gospodarska enota, ki sestoji iz več sorodnih, med seboj tehnološko povezanih proizvodnih obratov, podjetij: ustanavljati kombinate; kmetijski, lesni, metalurški, tekstilni kombinat / združevanje podjetij v kombinate / zgraditi kombinat težke industrije poslopja te gospodarske enote
SSKJ²
kombinátor -ja m (ȃ)
kdor dela kombinacije: pri takem delu moraš biti spreten kombinator; navijači so se spremenili v velike kombinatorje / nav. ekspr. to je delo imperialističnih kombinatorjev
SSKJ²
kombinatórec -rca m (ọ̑)
šport. žarg. športnik, ki tekmuje v klasični kombinaciji: izbirno tekmovanje kombinatorcev
SSKJ²
kombinatóren -rna -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na kombiniranje: ima velike kombinatorne sposobnosti / nogometaši so se branili s solidno tehniko in kombinatorno igro
    kombinatórno prisl.:
    šah igra izrazito kombinatorno
SSKJ²
kombinatóričen -čna -o prid. (ọ́)
kombinatoren: kombinatorični dar / vaja v kombinatoričnem mišljenju
SSKJ²
kombinatórik -a m (ọ́)
šah. igralec, ki je uspešen zlasti v kombinacijah: premagal je oba najboljša kombinatorika / je spreten kombinatorik in napadalec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kombinatórika -e ž (ọ́)
1. nauk ali teorija o kombinacijah: ukvarjati se s problemi kombinatorike
2. kombiniranje: mata ga je rešila le spretna kombinatorika / pri takem delu ni mogoče shajati brez kombinatorike
SSKJ²
kombiné -êja m (ẹ̑ ȇ)
zastar. kombineža: s čipkami obrobljen kombine
SSKJ²
kombinezón -a m (ọ̑)
enodelno, navadno zaščitno oblačilo iz hlač in bluze: delavec v modrem kombinezonu; monterski, pilotski, šoferski kombinezon / smučarski kombinezon
SSKJ²
kombinéža -e ž (ẹ̑)
del ženskega spodnjega perila v obliki obleke brez rokavov: obleči kombinežo; kombineža s čipkami / bila je v sami kombineži
SSKJ²
kombiníranje -a s (ȋ)
glagolnik od kombinirati: kombiniranje pohištvenih elementov; kombiniranje izobraževanja s proizvodnim delom / vsakršno računanje in kombiniranje ji je tuje
SSKJ²
kombinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati
// sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove
2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo
    kombiníran -a -o
    1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve
    2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati
    ♦     agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov
SSKJ²
kombinírke -nírk ž mn. (ȋ)
pog. klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi: serija kombinirk različnih velikosti
SSKJ²
kombúša -e ž (ú)
bot. rumenkasta, zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke:
SSKJ²
komédija -e ž (ẹ́)
1. gledališka igra vesele, šaljive vsebine: pisal je drame in komedije; antična, sodobna komedija; lahkotna komedija / igrati, nastopati v komediji / bulvarska komedija; komedija v treh dejanjih
♦ lit. karakterna komedija
// uprizoritev take igre: gledati komedijo / dobro obiskana komedija / v kinu predvajajo ameriško barvno komedijo
2. ekspr. zabavno, smešno dogajanje: take komedije pa še ne pomnim / v tej hiši je vedno komedija je vedno veselo, zabavno
3. nav. mn., ekspr. neprijetnosti, težave: s teboj so zmeraj komedije; boji se, da jim ne bi povzročil kakšnih komedij / ne delaj komedij zaradi take malenkosti
● ekspr. z menoj že ne bodo zganjali komedije se norčevali iz mene; ekspr. on opravi take reči brez komedij brez težav, zapletov, zlasti nepotrebnih; ekspr. dovolj je te komedije, izginita čim prej izraža zahtevo po prenehanju določene aktivnosti, zlasti neprijetne
SSKJ²
komedijánt in komedijànt -ánta m (ā á; ȁ á)
1. igralec, ki igra komične vloge; komik: gledališče ima dobrega komedijanta / žlahtni komedijant od 1992 igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo
// zastar. (gledališki) igralec sploh: postal je komedijant / potujoči komedijanti
2. kdor (poklicno) zabava gledalce, zlasti s šalami, rokohitrstvom: komedijant s čašo in kockami; čarovnije komedijantov / ekspr. ta fant je pa res pravi komedijant
3. ekspr. kdor se kaže drugačnega, kot je, se pretvarja: kakšnega komedijanta pa igraš pred ljudmi / bil je spreten politični komedijant
SSKJ²
komedijántka -e ž (ā)
1. igralka, ki igra komične vloge; komičarka: komedijantka in voditeljica / žlahtna komedijantka od 1992 igralka, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo
2. ženska, ki (poklicno) zabava gledalce, zlasti s šalami, rokohitrstvom: nastop komedijantke
3. ekspr. ženska, ki se kaže drugačno, kot je, se pretvarja: odkril je, da je čisto navadna komedijantka
SSKJ²
komedijántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na komedijante: ima komedijantski glas / komedijantska zabava / komedijantska pobožnost / to je sad bogate komedijantske tradicije / komedijantski voz
SSKJ²
komedijántstvo -a s (ā)
lastnost, značilnost komedijantskega: njegovo komedijantstvo je bilo občudovanja vredno / ekspr. bil je spreten v političnem komedijantstvu / uprizoritev je bila polna žlahtnega odrskega komedijantstva / ljudem se hoče komedijantstva komedijantskih zabav, šal
SSKJ²
komédijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na komedijo: komedijski zaplet / mojstri komedijske zvrsti / komedijski element drame
SSKJ²
komediográf -a m (ȃ)
kdor piše komedije: največji živeči komediograf
SSKJ²
komediografíja -e ž (ȋ)
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je komedija: proučevanje komediografije
// komediografska dela, komedije: značilnost Gogoljeve komediografije
SSKJ²
komediográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na komediografe ali komediografijo: komediografski avtor / modernistični komediografski poskusi / Nušićeva komediografska dela
SSKJ²
komemorácija -e ž (á)
žalna slovesnost: prirediti komemoracijo; komemoracija za padlimi tovariši / žalna komemoracija
SSKJ²
komemoratíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komemoracijo: komemorativna proslava, seja / na komemorativni slovesnosti se je zbralo več tisoč ljudi
SSKJ²
kómen -a in -mna m (ọ̄)
1. nar. štajersko vodoraven zid pred odprtino kmečke peči: postaviti lonec na komen
2. nar. prekmursko klop ob kmečki peči: sedeti na komenu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koménda -e ž (ẹ̑) rel.
1. najmanjša upravna enota viteškega reda: posest komende; predstojnik komende / križniška komenda
// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: zidati komendo; cerkev, grad in komenda
2. nekdaj posestvo, premoženje viteškega reda: dobiti, upravljati komendo; delavci v komendi
SSKJ²
komendátor -ja m (ȃ)
rel. upravitelj komende: maševal je komendator
SSKJ²
koméndnik -a m (ẹ̑)
knjiž. komendator: imenovan je bil za komendnika
SSKJ²
komentár -ja m (ā)
1. besedilo, ki kaj pojasnjuje; razlaga, pojasnilo: knjiga, pesem je brez komentarja; izdati rokopis z obsežnim komentarjem / študije in komentarji o romanu / filmski komentar; komentar h glasbeni oddaji je imel avtor sam
2. obširnejše, z (avtorjevimi) pojasnili in pripombami opremljeno poročilo, sestavek: napisati, objaviti, prebrati komentar; komentar o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih; sestavki in komentarji / športni komentar / televizijski komentar
// nav. ekspr. mnenje, stališče: tvoj komentar nas ne zanima; duhovit, tehten komentar; dogodek je povzročil vrsto komentarjev / tu je vsak komentar odveč govorjenje, pojasnjevanje
● ekspr. naredi hitro, pa brez komentarja izraža zahtevo, željo, ki ne dopušča ugovora
SSKJ²
komentátor -ja m (ȃ)
1. kdor piše, sestavlja komentarje; razlagalec, pojasnjevalec: komentator Platonovih del; kritiki in komentatorji pesnitve / avtor in komentator glasbene oddaje
2. kdor obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalec1, novinar: oddajo vodita znana komentatorja / politiki in komentatorji ugotavljajo velik uspeh konference / športni, zunanjepolitični komentator / kabine za radijske in televizijske komentatorje
SSKJ²
komentátorka -e ž (ȃ)
1. ženska, ki piše, sestavlja komentarje; razlagalka: komentatorka klasikov
2. ženska, ki obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poroča o čem; poročevalka, novinarka: radijska, televizijska komentatorka / politična, športna komentatorka; strokovna komentatorka
SSKJ²
komentíranje -a s (ȋ)
glagolnik od komentirati: dogodek je vzbudil živo zanimanje in komentiranje / suhoparno komentiranje besedila
SSKJ²
komentírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. napisati razlage, pojasnila k čemu: komentirati knjigo, tekst; zakonik je komentiralo pet juristov; izdajo so znanstveno komentirali / avtor je oddajo sam komentiral pojasnjeval, bral spremno besedilo
2. obširneje, s (svojimi) pojasnili in pripombami poročati o čem: premiere je list sproti komentiral; reporter je odlično komentiral nogometno tekmo / komentirati aktualne dogodke in probleme
// nav. ekspr. izražati (svoje) mnenje, stališče: novico so povsod živahno komentirali / vedno kaj komentira govori, pojasnjuje
    komentíran -a -o:
    znanstveno komentirana izdaja poezij; komentirana glasbena oddaja
SSKJ²
komenzalízem -zma m (ī)
biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za enega koristna, za drugega pa ne koristna, ne škodljiva: komenzalizem in parazitizem
SSKJ²
komenzurabílen -lna -o prid. (ȋ)
mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim; soizmerljiv: komenzurabilni količini
SSKJ²
komerciála -e ž (ȃ)
pog. komercialni oddelek v podjetju: imeti sestanek v komerciali / vodja komerciale
// komercialne dejavnosti: komerciala dobro deluje / oddelek za zunanjo trgovino in industrijsko komercialo
SSKJ²
komerciálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola
2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla
3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna
// donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem
♦ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti
    komerciálno prisl.:
    komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.:, pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent
SSKJ²
komercialíst -a m (ȋ)
uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist
// strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom
SSKJ²
komercialístka -e ž (ȋ)
uslužbenka, ki vodi komercialne posle: računovodja in komercialistka
SSKJ²
komercializácija -e ž (á)
publ. uvajanje trgovskih, trgovinskih načel v kaj: komercializacija poljedelstva, turizma / komercializacija literature, športa
SSKJ²
komercialízem -zma m (ī)
publ. trgovska, trgovinska načela, odnosi, zlasti v negospodarskih dejavnostih: boj proti komercializmu v športu / v kulturo je vdrl komercializem
SSKJ²
komercializírati -am nedov. in dov. (ȋ)
publ. uvajati trgovska, trgovinska načela v kaj: komercializirati turistično dejavnost, gostinstvo; podjetja se vse bolj komercializirajo / komercializirati kulturo, šport
    komercializíran -a -o:
    živeti sredi komercializiranega sveta
SSKJ²
komerciálka -e ž (ȃ) pog.
komercialna televizijska hiša: novinarka komercialke; prispevek na komercialki; nacionalka in komercialka
SSKJ²
komerciálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost komercialnega: sodelovanje na načelih komercialnosti / publ. o tiskanju izvirnih del ne sme odločati le komercialnost
SSKJ²
komêrčen -čna -o prid. (ȇ)
zastar. komercialen, trgovski, trgovinski: komerčne uredbe / imenovan je za komerčnega svetnika
♦ usnj. komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
komêrz -a m (ȇ)
knjiž. slavnostna zabava, zlasti študentska: priredili so komerz / komerz v čast gostov
SSKJ²
komét -a m (ẹ̑)
plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica: na nebu se je prikazal komet; svetel komet; taka slava je kot komet velika, izrazita, vendar kratkotrajna
SSKJ²
kométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na komet: kometna svetloba
♦ astron. kometno jedro srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi
SSKJ²
komfórt -a m (ọ̑)
nav. ekspr. oprema, predmeti, ki omogočajo udobno bivanje: hotel, stanovanje z vsem komfortom
// udobje, ugodje (ki ga taka oprema, predmeti nudijo): to je bilo življenje brez komforta
SSKJ²
komfortábel -bla m (á)
nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu
SSKJ²
komfórten -tna -o prid., komfórtnejši (ọ̑)
nav. ekspr. opremljen tako, da omogoča udobno bivanje: komfortno stanovanje / gradnja manj komfortnih hotelov
    komfórtno prisl.:
    oddaja komfortno opremljeno sobo
SSKJ²
komí -ja m (ȋ)
star. trgovski pomočnik, prodajalec: komi v delikatesni trgovini / uči se za komija
SSKJ²
komícije -cij ž mn. (í ȋ)
pri starih Rimljanih skupščina, zbor državljanov, vojakov: plebs se je zbral v komicijah
SSKJ²
kómičarka -e ž (ọ́)
1. ženska, ki poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: filmska, televizijska komičarka; odlična, priljubljena komičarka / stand up komičarka
2. igralka, ki igra komične vloge: prva komičarka slovenskega gledališča
SSKJ²
kómičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent
♦ glasb. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino
2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina; njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju
3. šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista; komične in satirične pesmi
    kómično prisl.:
    učinkuje prav komično; sam.: povedati kaj komičnega
SSKJ²
kómičnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost komičnega: komičnost je po režiserjevi krivdi zbledela / komičnost dogodka
SSKJ²
komíjevski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komije: komijevska zgovornost / ekspr. sprejel jih je s komijevskimi pokloni
SSKJ²
kómik -a m (ọ́)
1. kdor poklicno zabava gledalce, zlasti z mimiko, govorjenjem: v prvi točki bo nastopil znan komik; televizijski komik / stand up komik / ekspr. vse življenje je bil velik komik
2. igralec, ki igra komične vloge: gledališče je dobilo dobrega komika; komik in traged
SSKJ²
kómika -e ž (ọ́)
kar vzbuja smeh: komika filma temelji na nesporazumih; imeti smisel za komiko
♦ gled. karakterna komika; situacijska komika
SSKJ²
komilitón -a m (ọ̑)
knjiž. sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen
SSKJ²
kominfórm -a m (ọ́)
informbiro: spor s kominformom
SSKJ²
kominformíst -a m (ȋ)
pristaš politike informbiroja: prizadevanja kominformistov
SSKJ²
kominformístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kominformizem: kominformistična politika / nastopil je proti kominformistični praksi
SSKJ²
kominformízem -zma m (ī)
polit. ideologija, politika informbiroja: boj proti kominformizmu
SSKJ²
kominfórmovec -vca m (ọ́)
pristaš politike informbiroja: iredentisti in kominformovci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kominfórmovski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformovska propaganda; kominformovska resolucija / kominformovska obrekovanja Jugoslavije
SSKJ²
kominfórmski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kominformiste ali kominform: kominformske države / razsežnost kominformskega spora
SSKJ²
komintêrna -e ž (ȇ)
od 1919 do 1943 Komunistična internacionala: kongres kominterne; odnos kominterne do nekaterih komunističnih partij
SSKJ²
komintêrnski -a -o (ȇ)
pridevnik od kominterna: kominternski voditelji
SSKJ²
komís -a m (ȋ)
nekdaj vojaški kruh kiselkastega okusa: jesti komis; oskrbeli so se s komisom in suhim mesom / kos komisa / ekspr. ves mesec je živel ob komisu in vodi
● star. to je bilo takrat, ko sem še komis glodal ko sem bil pri vojakih
SSKJ²
komisár -ja m (á)
1. visok funcionar, ki opravlja uradne dolžnosti v imenu države ali mednarodne organizacije: veleposlanikov obisk pri vladnem komisarju / imenovan je za komisarja / policijski komisar šef policije / evropski komisar član kolegija Evropske komisije; ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; visoki komisar Organizacije združenih narodov za begunce
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja
2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 častnik, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: tujca sta zasliševala komandant in komisar / štab brigade ga je imenoval za političnega komisarja / komisar bataljona
SSKJ²
komisariát -a m (ȃ)
v nekaterih državah urad komisarja: iti na komisariat / zglasiti se mora na policijskem komisariatu; okrajni komisariat; komisariat za preskrbo / evropski komisariat za energetiko, okolje; visoki komisariat za begunce / ljudski komisariat v Sovjetski zvezi, do 1946 najvišji organ državne uprave
SSKJ²
komisárka -e ž (á)
1. visoka funkcionarka, ki opravlja uradne dolžnosti v imenu države ali mednarodne organizacije: komisarka se je sestala s predsednikom republike / kmetijska komisarka / evropska komisarka članica kolegija Evropske komisije
2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 častnica, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti: bataljonska komisarka
SSKJ²
komisárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na komisarje: komisarska oblast; dobil je komisarska pooblastila / komisarska uprava
SSKJ²
komisárstvo -a s (ȃ)
v nekaterih državah naslov, dejavnost komisarjev: za komisarstvo se ni hotel potegovati / moral je oditi še na komisarstvo komisariat
SSKJ²
komísen -sna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na komis: kiselkast komisni okus / komisni kruh
● slabš. take komisne hrane se kmalu preobješ slabe, nekvalitetne
2. star. vojaški: komisna uniforma / strogi komisni obrazi
SSKJ²
komisíja -e ž (ȋ)
1. skupina ljudi za opravljanje posebnih nalog, izvoljena ali imenovana navadno za določen čas: komisija se sestane, zaseda; izvoliti, sestaviti komisijo / predlagali so ga v nadzorno komisijo / izpit opravlja pred komisijo; stalne in občasne komisije / publ. kongres dela v komisijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki / ocenjevalna, preiskovalna komisija; volilna komisija ki ji je poverjena skrb za organizacijo in pravilno izvedbo volitev; terminološka komisija; komisija za delovna razmerja
● pog. bolnik mora na komisijo na komisijski pregled; pog. sosed mu grozi s komisijo s komisijskim ogledom
2. ekon. komisijski posli: imeti dobiček od komisije
3. pog. komisijska trgovina: kolo je kupil v komisiji
SSKJ²
komisíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komisijo: komisijski ogled; komisijska ocena / komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo; komisijska prodaja / komisijsko blago / komisijska trgovina
♦ les. komisijski les po posebnem naročilu žagan, tesan les
    komisíjsko prisl.:
    komisijsko pregledati, ugotoviti
SSKJ²
komisionár -ja m (á)
1. ekon. kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta, trgovski posrednik: delo komisionarja / trgovina uvaža pretežno kot komisionar za industrijo
2. kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem prtljage; postrešček: poklicati komisionarja
SSKJ²
komisúra -e ž (ȗ)
anat. vlakna, zlasti v osrednjem živčevju, ki povezujejo somerne dele telesa:
SSKJ²
komít -a m (ȋ)
zgod., pred balkanskimi vojnami pripadnik prostovoljne bolgarske, grške, makedonske ali albanske vojaške organizacije, ki se bojuje proti okupacijskim oblastem: napadi komitov / srbski komiti četaši, četniki
// po prvi svetovni vojni pripadnik ilegalne bolgarske, grške, makedonske ali albanske politično-vojaške organizacije, ki pomaga tujim silam in se bojuje proti domačim oblastem:
SSKJ²
komitáš -a m (á)
zgod. komit: hrabri komitaši
SSKJ²
komitát -a m (ȃ)
v ogrski monarhiji najvišja upravna enota, županija: zastopniki komitatov
SSKJ²
komité -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog; odbor: sestaviti komite; regionalni komiteji; zasedanje komiteja / olimpijski komite / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije nekdaj izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
2. v socializmu vodilni organ stranke, zlasti komunističnih partij: izvoliti komite; sestanek, sklepi komiteja; tovarniški komite in sindikat / sekretar občinskega komiteja / centralni komite / iti na komite na sedež tega organa
SSKJ²
komitènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. (poslovni) partner: komitentom je na uslugo več pomorskih agencij / uradne ure za komitente stranke
2. ekon. pravna ali fizična oseba, za katero trgovski posrednik opravlja trgovske ali bančne posle: banka je prodala vrednostne papirje svojih komitentov; komitenti in komisionarji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
komítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komite: komitske akcije / komitski oddelki
SSKJ²
komód -- prid. (ọ̑) pog.
1. neprizadeven, len: to je izredno komod človek / ljudje so vsak dan bolj komod
● pog., nav. iron. čez komod ga ni največ je vredno lagodno, udobno življenje
2. udoben, prijeten: imaš pa res komod fotelje; ta plašč je zelo komod
    komód prisl.
    zelo lahko, z lahkoto: to bom pa komod naredil; komod pride v eni uri
SSKJ²
komóda tudi kómoda -e ž (ọ̑; ọ̑)
nizka omara s predali za shranjevanje perila, predalnik: vzeti perilo iz komode; starinska komoda
SSKJ²
komóden -dna -o prid., komódnejši (ọ́ ọ̄) nav. ekspr.
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje; lagoden: komodna služba / všeč mu je komodno življenje / naslonjač je prav komoden udoben
2. neprizadeven, len: komoden človek / vodstvo je bilo preveč komodno
    komódno prisl.:
    komodno sedeti; ljudje so stali komodno ob strani; sam.: komodnejši se lahko peljejo z avtomobilom do konca
SSKJ²
komoditéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. komodnost: preganja komoditeto in lenobo / zavladala je vsesplošna komoditeta
SSKJ²
komódnež -a m (ọ̑)
pog. neprizadeven, len človek: v vodstvu so sami komodneži
SSKJ²
komódnost -i ž (ọ́)
nav. ekspr. lastnost, značilnost komodnega: popustil je le zaradi komodnosti / zanemarjanje zdravnikovih navodil iz komodnosti / izredna komodnost in funkcionalnost ležišča / že od nekdaj mu je všeč komodnost
SSKJ²
komodór -ja m (ọ̑)
1. v stari Jugoslaviji čin, za stopnjo nižji od kontraadmirala, ali nosilec tega čina: komodor in kontraadmiral
2. zlasti v Angliji, med drugo svetovno vojno poveljnik konvoja:
SSKJ²
komôlčar -ja [komou̯čar] m (ȏ)
slabš. kdor se brezobzirno bori, si prizadeva za hitro uveljavitev, uspeh: to so sami ciniki in komolčarji / postal je komolčar
SSKJ²
komôlčarski -a -o [komou̯čarski] prid. (ȏ)
nanašajoč se na komolčarje: komolčarska bitka / komolčarski človek
SSKJ²
komôlčarstvo -a [komou̯čarstvo] s (ȏ)
slabš. lastnost, značilnost komolčarskega človeka: očitali so mu komolčarstvo in ambicioznost / boj proti komolčarstvu
SSKJ²
komôlček -čka [komou̯čək] m (ȏ)
nav. ekspr. manjšalnica od komolec: opraskana kolena in komolčki
SSKJ²
komôlčen -čna -o [komou̯čən] prid. (ȏ)
nanašajoč se na komolec: komolčni sklep; komolčna vena / komolčni ščitnik elastičen povoj za komolec
♦ vet. komolčna bula vnetna bula na komolcu nekaterih domačih živali, zlasti kopitarjev
SSKJ²
komôlčiti se -im se [komou̯čiti se] nedov. (ó ȏ)
knjiž., ekspr. prerivati se, odrivati (s komolci): komolčil se je med množico, da je prišel do tribune
SSKJ²
komôlčnik -a [komou̯čnik] m (ȏ)
1. zaščitni elastični ovoj za komolec: uporaba komolčnika omili športne poškodbe na komolcu
2. naslonjalo za komolec potnika, navadno v avtomobilu: komolčnik med prednjima sedežema
SSKJ²
komólec -ôlca [komou̯ca] m (ọ̑ ȏ)
1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli; pri padcu si je poškodoval komolec; prijel ga je za komolec; suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci; teniški komolec vnetje komolca zaradi ponavljajoče se pretirane obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja, navadno zaradi igranja tenisa ali drugih športov
● ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati
♦ vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi
// pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu
2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce
SSKJ²
komoljíka -e ž (í)
nar. pelin
SSKJ²
kómora -e ž (ọ̑)
1. dobro zaprt prostor, navadno manjši: komora za raziskovanje; vodo izparivajo v posebnih komorah z znižanim tlakom / zdravnik je operiral v majhni komori / plinska komora plinska celica; sušilna komora za sušenje lesa, rud, perila
// teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje komore / prah se izloča v prašnih komorah; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov; zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin
2. voj. žarg. pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj; vod za oskrbo: komora je ostala v vasi; brigadna komora / premestili so ga v komoro
♦ navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; zgod. dvorna komora v stari Avstriji najvišji urad za državno finančno gospodarstvo
SSKJ²
komoráč -a m (á)
komarček, koprc: nabirati komorač
SSKJ²
komoráš -a m (á)
voj. žarg. vojak, ki je dodeljen k vodu za oskrbo: komoraši so vozili krompir v skladišča / sprejeli so ga h komorašem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kómoren1 -rna -o prid. (ọ̑)
lit., glasb. ki se izvaja, predvaja
a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba
b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton
// ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče
♦ fiz., glasb. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove
    kómorno prisl.:
    komorno zasnovan spored
SSKJ²
kómoren2 in komóren -rna -o prid. (ọ̑; ọ̑)
zastar. dvoren: komorni lakaj, paž
SSKJ²
kómornica in komórnica -e ž (ọ̑; ọ̑)
zgod. naslov za žensko plemiškega rodu, ki je v pomoč vladarici: cesarica s svojimi komornicami
SSKJ²
kómornik in komórnik -a m (ọ̑; ọ̑)
1. zgod. visok uslužbenec na vladarskem dvoru, odgovoren zlasti za gospodarska ali finančna vprašanja: kralj je sklical svoje komornike / bil je imenovan za častnega komornika
2. vladarjev, plemičev osebni služabnik: spletke komornikov
SSKJ²
kómorniški in komórniški -a -o prid. (ọ̑; ọ̑)
nanašajoč se na komornike: komorniške dolžnosti / komorniška čast
SSKJ²
kómornost -i ž (ọ̑)
lit., glasb. značilnost komornega: komornost prireditve
SSKJ²
kompákten -tna -o prid., kompáktnejši (ȃ)
1. ki sestoji iz trdno sprijete snovi, gost: razmočena snov je manj kompaktna / kompaktna zgradba zemlje / kompaktno tekstilno blago trdno, močno
2. ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: dežela je nacionalno popolnoma kompaktna / kompaktna poseljenost s kmečkim prebivalstvom / gradijo kompaktna naselja strnjena, zaključena
3. publ. nerazcepljen, enoten: impresionisti so nastopili kot kompaktna skupina / razbiti kompaktno večino stranke
4. knjiž. zgoščen, jedrnat: kompakten tekst; kompaktna epska pripoved
♦ anat. kompaktno kostno tkivo; les. kompaktni les les, ki ni bil poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen; masivni les
    kompáktno prisl.:
    skupina vozi kompaktno; kompaktno naseljeno prebivalstvo
SSKJ²
kompáktnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost kompaktnega: s tem se kompaktnost snovi poveča / publ. notranja kompaktnost strankinega vodstva slabi
SSKJ²
kompaníja -e ž (ȋ)
1. v stari Avstriji četa: četrta kompanija je ostala na položaju; napadli so s celo kompanijo / bilo nas je za celo kompanijo
2. pog., ekspr. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; družba: to je imenitna kompanija; sprejeli so ga v svojo kompanijo; fantovska kompanija
● pog., ekspr. fanta sta kradla v kompaniji skupaj, družno
3. zastar., navadno s prilastkom podjetje z več solastniki ali delničarji; družba: večino rudnikov so pokupile tuje kompanije; bil je predsednik velike monopolistične kompanije
SSKJ²
kompaníjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kompanijo: kompanijski oficirji; kompanijska godba / ustanavljanje kompanijskih sindikatov
SSKJ²
kompanjón -a m (ọ̑)
1. pog. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: izberi si drugega kompanjona / prišel je s svojimi starimi kompanjoni tovariši, prijatelji
2. zastar. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: nesoglasja med kompanjoni
SSKJ²
komparácija -e ž (á)
ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi; primerjava: komparacija med starim in novim stanjem
♦ jezikosl. stopnjevanje; lit. primera
SSKJ²
kómparativ -a m (ọ̑)
jezikosl. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; primernik: nepravilno tvorjen komparativ
SSKJ²
kómparativen in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ)
ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti; komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko / oddelek za komparativno književnost
♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.:, pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost
SSKJ²
komparativíst -a m (ȋ)
strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost
SSKJ²
komparativístika -e ž (í)
veda, ki temelji na uporabi primerjalnih metod, zlasti primerjalna književnost: študij komparativistike
SSKJ²
kompáre -ta m (ȃ)
nar. zahodno boter: kdo bo pa otroku kompare / kot nagovor kako se kaj imaš, kompare?
SSKJ²
kómpártija -e ž (ọ̑-á)
komunistična partija: odnosi med kompartijami
SSKJ²
kompárz -a m (ȃ)
knjiž. statist: nastopilo je nad sto razkošno oblečenih komparzov
SSKJ²
komparzeríja -e ž (ȋ)
knjiž. statisti: režijska zamisel zahteva ogromno komparzerijo; epizodisti in komparzerija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kómpas tudi kompás -a m (ọ̑; ȃ)
priprava z magnetno iglo za določanje strani neba: dijake so naučili uporabljati kompas; orientirati se s pomočjo kompasa
♦ navt. giroskopski kompas girokompas; navigacijski kompas
// ekspr. (osnovna) usmeritev, orientacija: taka bibliografija je kompas, brez katerega se je v literaturi težko znajti / glavni junak je brez kompasa zajadral v moderno življenje
SSKJ²
kómpasen tudi kompásen -sna -o prid. (ọ̑; ȃ)
nanašajoč se na kompas: kompasna orientacija / kompasna igla
♦ navt. kompasni kotlič naprava iz nemagnetne kovine, v kateri je nameščena magnetna roža; kompasna hišica naprava iz nemagnetne kovine ali iz lesa, v kateri je nameščen kompasni kotlič
SSKJ²
kompatibílen -lna -o prid. (ȋ)
združljiv, skladen1: kompatibilni ljudje; kompatibilni pojavi; biti kompatibilen v mišljenju / politično kompatibilni kadri ki ustrezajo določeni politični usmeritvi, jo podpirajo / kompatibilne naprave; program je popolnoma kompatibilen z različnimi operacijskimi sistemi
SSKJ²
kompatibílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost kompatibilnega; združljivost, skladnost: kompatibilnost gospodarstev
SSKJ²
kompáva -e ž (ȃ)
bot. rastlina s pernato deljenimi, bodičastimi listi in belkastimi ali rdečkastimi cveti v koških, Carlina: tam raste le kompava in grmovje
SSKJ²
kompávnden tudi compounden -dna -o [kompáu̯ndən] prid. (ȃ)
elektr., navadno v zvezi kompavndni motor elektromotor z zaporednim in vzporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja:
SSKJ²
kompéndij -a m (ẹ́)
knjiž. priročnik z na kratko, pregledno prikazano snovjo določene stroke: napisati kompendij / učiti se iz kompendijev
SSKJ²
kompenzácija -e ž (á)
glagolnik od kompenzirati: takšno pisanje je nekakšna kompenzacija za podzavestne bolečine; to dela zaradi kompenzacije manjvrednostnega kompleksa / beli je izgubil figuro brez kompenzacije
♦ ekon. kompenzacija obračunavanje terjatev in obveznosti med dvema državama, podjetjema, nastalih iz zamenjave blaga; pravn. kompenzacija (raz)žalitve opustitev kaznovanja ali milejše kaznovanje zaradi obojestranske (raz)žalitve; pobotanje
SSKJ²
kompenzacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kompenzacijo: šport je neke vrste kompenzacijska dejavnost
♦ ekon. kompenzacijski izvoz izvoz, ki ga država uvoznica plača z blagom v enaki vrednosti; elektr. kompenzacijsko navitje navitje v elektromotorju za zmanjševanje vplivov drugih navitij
SSKJ²
kompenzátor -ja m (ȃ)
teh. naprava za izravnavanje ali odpravljanje razlik v gibanju, raztezanju, električni napetosti: namestiti kompenzator
SSKJ²
kompenzatóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. kompenzacijski: kompenzatorično uveljavljanje družbene manjvrednosti
SSKJ²
kompenzírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega; nadomestiti, nadoknaditi: otroci, ki niso bili deležni ljubezni staršev, to pozneje na različne načine kompenzirajo; kompenzirati telesne pomanjkljivosti z večjo delavnostjo / šahist kompenzira izgubo figure z dvema kmetoma
// publ. izravnati, uravnovesiti: povečan uvoz je treba kompenzirati z večjim izvozom / občutek krivde so kompenzirali z visokim standardom
♦ elektr. kompenzirati izenačiti porabo induktivne jalove energije s kapacitivno; mat. kompenzirati izpustiti, uničiti enaka člena na obeh straneh enačbe; med. kompenzirati srčno napako zmanjšati, ublažiti jo s povečano dejavnostjo srčne mišice; navt. kompenzirati kompas čim bolj zmanjšati vpliv ladijskega magnetizma na delovanje kompasa
SSKJ²
kompéta -e ž (ẹ̑)
nav. mn., nar. noga: spotaknil se je ob njegovih dolgih kompetah
SSKJ²
kompeténca -e ž (ẹ̑)
obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom; pristojnost1, pooblastilo: s tem je presegel svojo kompetenco / poslanci niso priznavali kompetenc državnemu zboru
// področje dejavnosti: razmejitev kompetenc občinskih in državnih služb / izdelava spada v njihovo kompetenco
SSKJ²
kompeténčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kompetenco: natančneje bo treba določiti kompetenčna področja posameznih organov
♦ pravn. kompetenčni spor spor med sodišči ali upravnimi organi zaradi kompetenc, spor o pristojnosti
SSKJ²
kompetènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. kandidat, prosilec: za to mesto je veliko kompetentov / sprejeli bodo le najbolj kvalificirane kompetente
SSKJ²
kompeténten -tna -o prid., kompeténtnejši (ẹ̑)
1. nanašajoč se na kompetenco; pristojen1, pooblaščen: ve se, kdo je kompetenten za to odločitev; ni bil kompetenten, da bi odstavil tajnika / o tem povprašaj na kompetentnem mestu
2. ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj kompetentnega; to je delo enega najkompetentnejših poznavalcev Prešerna / naslonil se je na kompetentne vire zanesljive; sam.: to presojo prepuščam bolj kompetentnim
SSKJ²
kompeténtnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost kompetentnega: skromno je sodil tudi o svoji filozofski kompetentnosti / to presega sodnikovo kompetentnost
SSKJ²
kompetírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. kandidirati, prositi: odločil se je, da bo kompetiral
SSKJ²
kompetitíven -vna -o prid. (ȋ)
ki se meri s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom biti boljši, uspešnejši; tekmovalen, konkurenčen: kompetitivna družba; kompetitivna prednost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kompilácija -e ž (á)
nav. slabš. knjižno delo, razprava, ki temelji na tujih ugotovitvah, dognanjih: avtor priznava, da je njegovo delo kompilacija; spretno sestavljena kompilacija
// izdelava, sestavljanje knjižnega dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih: pogosto je zašel v kompilacijo
SSKJ²
kompilátor -ja m (ȃ)
nav. slabš. kdor izdeluje, sestavlja knjižno delo, razpravo po tujih ugotovitvah, dognanjih: spreten kompilator
♦ pravn. kdor sestavlja nove predpise po starih brez bistvenih sprememb
SSKJ²
kompilátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kompilatorje ali kompilacijo: ne potrebujemo kompilatorskih del / kompilatorske metode
SSKJ²
kompilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nav. slabš. izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih: nič izvirnega ni napisal, vse življenje je samo kompiliral / kompiliral je iz različnih virov
♦ pravn. sestavljati nove predpise po starih brez bistvenih sprememb
SSKJ²
kompjúter tudi computer -ja [kompjúter] m (ȗ)
pog. računalnik: programi za kompjuterje
SSKJ²
kompjuterizácija -e ž (á)
glagolnik od kompjuterizirati: avtomatizacija in kompjuterizacija letal / kompjuterizacija človeka
SSKJ²
kompjuterizírati -am dov. in nedov. (ȋ) pog.
uvesti računalnike, opremiti z računalniki: kompjuterizirati nadzor, proizvodnjo; pren. kompjuterizirati družbo
    kompjuterizíran -a -o:
    kompjuterizirano vodenje
SSKJ²
kompjúterski -a -o prid. (ȗ)
pog. računalniški: kompjuterska obdelava podatkov
SSKJ²
kompléks -a m (ẹ̑)
1. zemljišče, navadno večje: kompleks pred hišo je posadil s sadnim drevjem; kupil je velik kompleks ob reki / pašniki so raztreseni po vsem kompleksu
// nav. mn., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi s cel izraža velik obseg česa: uničeni so bili celi kompleksi nasadov / celi kompleksi so bili določeni za stanovanjsko površino
2. navadno s prilastkom predel, del: izsekali so velik gozdni kompleks; ves mestni kompleks je bil uničen / alpski kompleks je zajel hladen zrak
// z oslabljenim pomenom tak predel, del glede na določene značilnosti: kompleks blokov, letaliških zgradb / gradnja velikih industrijskih kompleksov
3. navadno s prilastkom kar predstavlja razmeroma samostojni del celote: pridobiti kompleks obdelovalne zemlje / taborišče je bilo razdeljeno na več kompleksov
// skupek, celota: srečal se je s kompleksom problemov, vprašanj / idejni kompleks drame
4. podzavestne predstave, čustva, ki vplivajo na človekovo duševnost in povzročajo motnje: ne pozna predsodkov in kompleksov; vidni sta dve potezi njegovih čustvenih kompleksov / ima kompleks pred boleznimi / manjvrednostni kompleks ali kompleks manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti
♦ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom; psih. Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta
SSKJ²
kompléksen -sna -o prid. (ẹ̑)
vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapleten
♦ kem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni pouk
    kompléksno prisl.:
    življenje dojema kompleksno, v vsej zapletenosti in protislovnosti; na probleme je treba gledati in jih obravnavati kompleksno
SSKJ²
kompleksíja -e ž (ȋ)
1. antr. skladna obarvanost las, šarenice in kože: v nordijskih deželah prevladujejo ljudje s svetlo kompleksijo / mešana kompleksija
2. mat. skupina zaporedno razvrščenih poljubnih elementov:
SSKJ²
kompléksnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost kompleksnega: kompleksnost problematike zahteva strokovno reševanje / o vprašanju razpravljajo v vsej njegovi kompleksnosti / dramatizator je odvzel osrednjemu liku življenjsko kompleksnost in s tem resničnost
SSKJ²
komplemènt -ênta m (ȅ é)
1. biol., med. skupina beljakovin v (krvnem) serumu sesalcev, ki sodeluje pri obrambnih reakcijah: te snovi potrebujejo za svoje delovanje komplement
2. mat. množica, ki sestavlja z drugo množico celoto:
SSKJ²
komplementáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni
♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90°
SSKJ²
komplementárnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost komplementarnega: integracija bo uspešna, če bo temeljila na gospodarski komplementarnosti
SSKJ²
komplét -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom
1. iz različnih samostojnih delov sestoječa celota, enota: če dobiš komplet, ga kupi, sicer ne / v kompletu je deset vzorcev / priročni sanitetni komplet; knjižnici manjka nekaj kompletov časopisov; komplet orodja
2. dvodelno ali večdelno oblačilo, zlasti žensko, navadno iz enakega blaga: prikazali so pletene ženske komplete; športni komplet; komplet tričetrtinskega plašča in krila / dvodelni, tridelni komplet
SSKJ²
kompléten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. ki obsega vse sestavne dele kompleta: kompletna garnitura pohištva; kompletna zbirka znamk / gradnja kompletnih industrijskih objektov / naprodaj je kompletna mehanična delavnica prostor z vsemi pripadajočimi napravami, orodjem
2. pog. velik, popoln: to je kompleten nesmisel; on je kompleten tepec
SSKJ²
kompletíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kompletirati: kompletiranje knjižnice z novejšimi deli
SSKJ²
kompletírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dodati manjkajoče, izpopolniti: s tem izvodom je kompletiral knjižno zbirko / z dokupom posameznih parcel bodo kompletirali velike zemljiške komplekse
SSKJ²
komplíc -a m (ȋ)
pravn. sokrivec, soudeleženec: prikriva krivdo komplica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
komplicíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost kompliciranega, zapletenost: pretirana kompliciranost programa / nekatere živali presenečajo s svojo kompliciranostjo / stilna kompliciranost pesmi
SSKJ²
komplicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira
♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja
// delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira
    komplicíran -a -o
    1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran
    2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek
    3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe
    ♦     ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati
SSKJ²
komplikácija -e ž (á)
1. nav. mn. kar naredi kaj težavno, težje rešljivo; zaplet, ovira: nihče ni računal, da se bodo pojavile komplikacije; čemu so potrebne tolikšne komplikacije / ekspr. če se mu kaj zgodi, bomo spet imeli komplikacije težave, neprijetnosti
2. med. obolenje, ki se pojavi ob osnovni bolezni: po operaciji so nastopile komplikacije / ta bolezen se običajno pojavlja kot komplikacija sladkorne bolezni
SSKJ²
komplimènt -ênta m (ȅ é)
nav. ekspr. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno, poklon: kompliment ji je prijal; takšnemu komplimentu ni mogla verjeti / vsi ji dajejo komplimente jo hvalijo; drug drugemu so delali komplimente / zanje je bil to velik kompliment priznanje
// vljudnost, vljudnostna pohvala: to je rekel samo zaradi komplimenta / prosim za vaše mnenje, pa brez komplimentov
SSKJ²
komplimentírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. delati komplimente: kritika je le komplimentirala, namesto da bi stvarno in odkrito ocenjevala
SSKJ²
komplót -a m (ọ̑)
knjiž. zarota: režim je komplot pravočasno odkril; nasprotniki pripravljajo komplot / ekspr. bojim se, da so proti meni spet sklenili kak komplot
SSKJ²
komponênta in komponénta -e ž (ȇ; ẹ̑)
knjiž. sestavni del, sestavina: najznačilnejša komponenta narodnosti je jezik; psihološka doživetja so sestavljena iz več komponent / publ. na nastanek umetnine vplivajo številne komponente faktorji
♦ fiz., mat. komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer
// s prilastkom ta sestavni del glede na določeno značilnost: v njegovih delih prevladuje emocionalna komponenta; individualna in socialna komponenta vzgoje; važno vlogo ima tudi moralna komponenta
SSKJ²
komponibílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. sestavljiv, zložljiv: izbrati komponibilne dele / komponibilne mere / komponibilna kuhinjska oprema
SSKJ²
komponíranje -a s (ȋ)
glagolnik od komponirati: posvetil se je komponiranju; v komponiranju ni uspel / komponiranje popevk / teh težav se je slikar pri komponiranju dobro zavedal; arhitektonsko komponiranje
SSKJ²
komponírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo
// ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral
2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako
    komponíran -a -o:
    prizor na sliki je dobro komponiran; za klavir komponirana skladba
SSKJ²
komponíst -a m (ȋ)
kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe; skladatelj: zborovanje komponistov; operni, zborovski komponist; komponist elektronske glasbe / dela kot komponist pri nekem filmskem podjetju
♦ šah. kdor sestavlja šahovske probleme ali študije
SSKJ²
kompóst -a m (ọ̑)
gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti: pripraviti kompost; pognojiti travnike s kompostom; za hišo je bil velik kup komposta
SSKJ²
kompostárna -e ž (ȃ)
objekt za predelovanje biološko razgradljivih odpadkov: voziti biološko razgradljive odpadke v kompostarno; gradnja kompostarne
SSKJ²
kompósten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kompost: metati odpadke na kompostni kup / kompostna zemlja prst, ki ji je dodan kompost
SSKJ²
kompostírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, delati, da se kaj spremeni v kompost: kompostirati plevel in listje / šota se kompostira dve leti
SSKJ²
kompostíšče -a s (í)
prostor za pripravljanje, shranjevanje komposta: odlagati odpadke na kompostišče; skrbno urejeno kompostišče
SSKJ²
kompóstnica -e ž (ọ̑)
1. vrtn. prst iz dozorelega komposta: pognojiti s kompostnico; mešanica kompostnice, gnojevke in listovke
// kompostna zemlja: saditi v kompostnico
2. agr. jama za pripravo komposta: izprazniti, napolniti kompostnico
SSKJ²
kompóstnik -a m (ọ̑)
posoda ali ograjen in pokrit prostor za pripravo komposta, navadno na domačem vrtu: postaviti kompostnik; gospodinjstvom so razdelili kompostnike za kompostiranje na domačem vrtu; leseni, plastični kompostnik
SSKJ²
kompóstovka -e ž (ọ̑)
vrtn. prst iz dozorelega komposta: saditi v kompostovko
SSKJ²
kompót -a m (ọ̑)
celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kompóten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od kompot: kompotne skodelice
SSKJ²
kompozícija -e ž (í)
1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami umetniškega dela; gradnja, ustroj: pisati v kompoziciji drame; kompozicija pesmi, skladbe / v kompoziciji avtor ni izviren / notranja kompozicija romana / šola za arhitekturno kompozicijo; stebriščna kompozicija stavbe
// nav. ekspr. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami kake celote: izogiba se kričečih barvnih kompozicij / plastična kompozicija predmetov v izložbi razporeditev
2. glasbeno delo, skladba: v spored so uvrstili tudi eno njegovih kompozicij; klavirska kompozicija
// veda o glasbenem delu: intenziven študij kompozicije / oddelek za kompozicijo na glasbeni akademiji
3. knjiž., navadno s prilastkom umetniško delo, zlasti slikarsko: razstava baročnih kompozicij; stene so okrašene z mozaičnimi kompozicijami; končuje oljno kompozicijo / mesto slovi po mogočnih arhitekturnih kompozicijah
4. žel. več za transport pripravljenih, med seboj povezanih vagonov, brez lokomotive: kompozicija je iztirila; lokomotiva vleče kompozicijo potniških, tovornih vagonov / sestaviti vlakovno kompozicijo vlak
SSKJ²
kompozicíjski tudi kompozícijski -a -o prid. (ȋ; í)
1. nanašajoč se na kompozicijo: drevesa so na tej sliki glavni kompozicijski element / drama ima svoj kompozicijski red / grad je bil s parkom organska kompozicijska celota / v glasbi se je pojavila vrsta novih kompozicijskih sistemov
2. nanašajoč se na komponiranje: skladatelj odlično obvlada kompozicijsko tehniko
♦ glasb. kompozicijski stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej
    kompozicíjsko tudi kompozícijsko prisl.:
    kompozicijsko je roman zelo dober
SSKJ²
kompozicionálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kompozicijo: kompozicionalne posebnosti posameznih slikarjev / odmik od tradicionalnih kompozicionalnih shem
SSKJ²
kompozíten -tna -o prid. (ȋ)
knjiž. sestavljen, zložen: trdo gorivo kompozitnega tipa
♦ um. kompozitni kapitel kapitel z značilnostmi jonskega in korintskega kapitela
SSKJ²
kompózitum -a m, mn. kompózita s tudi kompózitumi m (ọ̑)
jezikosl. beseda, nastala z združitvijo dveh ali več besed; zloženka
SSKJ²
komprésa -e ž (ẹ̑) med.
1. tkanina, s katero se med operacijo prekrije območje okoli rane zaradi preprečitve okužbe: kompresa iz platna
2. obkladek, zlasti mrzli: zdravnik mu je priporočil komprese
SSKJ²
kompresíja -e ž (ȋ)
1. fiz. manjšanje prostornine plina zaradi večanja tlaka, stiskanje: zrak se pri kompresiji zelo segreje / izotermna kompresija
2. strojn. gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski gib: pred kompresijo se sesalni ventil zapre
♦ med. pritisk na del organizma, ki ga povzroči novotvorba, krvavitev ali vnetje
SSKJ²
kompresíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kompresijo: kompresijski tlak; kompresijska temperatura / kompresijski gib gib bata, pri katerem se plin ali para v valju stisne; kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; kompresijsko razmerje razmerje med prostorninama v valju, ko je bat v eni in v drugi skrajni legi
♦ med. kompresijska obveza obveza za ustavljanje krvavitev iz rane
SSKJ²
komprésor -ja m (ẹ̑)
strojn. stroj za zgoščevanje, stiskanje plina: strojnica z motorji in kompresorji / dvostopenjski kompresor
// priprava za vrtanje, lomljenje trdih snovi, ki deluje na stisnjeni zrak: s kompresorjem je zavrtal v živo skalo; sveder kompresorja
SSKJ²
komprésorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kompresor: kompresorska naprava / kompresorsko olje
♦ elektr. kompresorski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine; strojn. kompresorska postaja kraj, prostor s kompresorji in rezervoarji za stisnjeni zrak
SSKJ²
komprimíranje -a s (ȋ)
glagolnik od komprimirati: priprave za komprimiranje plina / mehansko komprimiranje
SSKJ²
komprimírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. fiz. manjšati prostornino plina zaradi večanja tlaka; zgoščati, stiskati1: bat komprimira pline v valju; zrak se ob eksploziji komprimira
2. rač. zgoščevati datoteko, da zavzame manj prostora na disku, stiskati: program komprimira podatke; komprimirati besedilo z novim programom
    komprimíran -a -o:
    komprimiran amonijak; komprimiran format; na 150 atmosfer komprimiran kisik; komprimiran zrak / komprimirana datoteka
    ♦     teh. komprimirani beton beton, iz katerega se takoj po izdelavi izloči ves zrak
SSKJ²
kompromís -a m (ȋ)
sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih, delni sporazum: kompromis tu ni bil mogoč; skleniti kompromis; politični kompromis; kompromis med štirimi velesilami / doseči kompromis pri spornem vprašanju / ponudili so jim kompromis možnost kompromisne rešitve / slikar se je odločil za kompromis med tradicionalizmom in modernizmom
// nav. slabš. popuščanje, odstopanje od svojih zahtev, načel v korist zahtev, načel drugega: to tvoje dejanje je kompromis; njegovo početje je izraz številnih kompromisov / meščanstvo je delalo kompromise s preostanki fevdalizma
● ekspr. ta človek ne pozna kompromisov je dosleden, načelen; ekspr. v teh stvareh je ravnal brez kompromisov dosledno, načelno
SSKJ²
kompromísar -ja m (ȋ)
nav. slabš. kdor (rad) dela kompromise; nedoslednež, nenačelnež: nikdar ni bil kompromisar; sebičen kompromisar
SSKJ²
kompromísarski -a -o prid. (ȋ)
nav. slabš. ki (rad) dela kompromise; nedosleden, nenačelen: kompromisarski človek / kompromisarska politika
SSKJ²
kompromísarstvo -a s (ȋ)
nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) dela kompromise; nedoslednost, nenačelnost: to ga je zapeljalo v kompromisarstvo; oportunistično, prakticistično kompromisarstvo / boriti se proti kompromisarstvu
SSKJ²
kompromísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kompromis: sprejeli so kompromisen predlog; najti kompromisno rešitev; vsebina deklaracije je kompromisna / slikarjeva kompromisna tehnika
SSKJ²
kompromísnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost kompromisnega: kompromisnost izjave / zanj sta značilni prilagodljivost in kompromisnost
SSKJ²
kompromitácija -e ž (á)
kompromitiranje: kompromitacija dobronamerne akcije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kompromitíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kompromitirati: boji se kompromitiranja; poskus kompromitiranja ni uspel
SSKJ²
kompromitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirati ideje o evropski skupnosti
    kompromitírati se 
    izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala
    kompromitíran -a -o:
    kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti
SSKJ²
kompulzíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ponavljajoče se obnašanje, ki se mu oseba ne more upreti: kompulzivno prenajedanje; kompulzivno vedenje
♦ psiht. obsesivno-kompulzivna motnja duševna bolezen, ki se v obliki manije ali depresije pojavlja v presledkih
SSKJ²
kompulzívnost -i ž (ȋ)
ponavljajoče se obnašanje, ki se mu oseba ne more upreti: obsesivna kompulzivnost; impulzivnost in kompulzivnost
SSKJ²
komsomól -a m (ọ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1918 do 1991 organizacija komunistične mladine: izključili so ga iz komsomola; delegacija komsomola
SSKJ²
komsomólec -lca m (ọ̑)
član komsomola: proslavo so organizirali komsomolci
SSKJ²
komsomólka -e ž (ọ̑)
članica komsomola: postala je komsomolka
SSKJ²
komsomólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na komsomolce ali komsomol: komsomolska organizacija / komsomolske pesmi
SSKJ²
komtúr -ja m (ū)
zgod. predstojnik viteškega reda: postal je komtur; vojvode in redovni komturji
SSKJ²
komúna -e ž (ȗ)
1. publ. občina: razvite in nerazvite komune / sedež komune
2. polit., v socializmu družbenoekonomska in politična samoupravna skupnost kot enota socialistične družbe: vloga komune; občina kot komuna
3. zgod., v srednjem veku mesto s precejšnjo samostojnostjo, samoupravo: razvoj komun v Franciji in Italiji / mestne komune
♦ zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871
SSKJ²
komunála -e ž (ȃ)
pog. komunalne dejavnosti: skrbeti za razvoj komunale / referent za komunalo komunalne zadeve / pog. iti na komunalo komunalni urad
SSKJ²
komunálec -lca m (ȃ)
pog. kdor je zaposlen v komunalnem podjetju: komunalci urejajo park
SSKJ²
komunálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na osnovne materialne pogoje življenja v naselju: komunalni objekti, naprave, vodi; komunalni odpadki; komunalna infrastruktura / povečana komunalna dejavnost; pomanjkljivo organizirane komunalne službe; cena komunalnih storitev / komunalni urad; komunalno podjetje / komunalni prispevek prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; komunalne dejavnosti službe, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju; komunalna ureditev zazidalnega zemljišča ureditev, ki zajema gradnjo cest, napeljavo vodovoda, elektrike, telefona, kanalizacije
2. publ. občinski: komunalna pristojnost / komunalni gozdovi
♦ polit. komunalni sistem politični sistem, ki temelji na komunah
SSKJ²
komunár -ja m (ā)
zgod. udeleženec pariške komune; komunard: nastopili so proti komunarjem / pariški komunarji
SSKJ²
komunárd -a m (ȃ)
1. zgod. udeleženec pariške komune: preganjanje komunardov / pariški komunardi
2. ekspr. komunist: sodeluje s komunardi
SSKJ²
komunicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od komunicirati: komuniciranje je bilo oteženo zaradi neznanja tujih jezikov; nujnost komuniciranja / komuniciranje vodstva tovarne s kolektivom / pomen radia in televizije v družbenem komuniciranju / sredstva množičnega komuniciranja obveščanja
SSKJ²
komunicírati -am nedov. (ȋ)
1. izmenjavati, posredovati misli, informacije, sporazumevati se: komunicirajo vsak v svojem jeziku; gluhonema sta uspešno komunicirala s pomočjo dogovorjenih znakov / z njim se ni dalo več komunicirati / v vesoljskem centru komunicirajo s satelitom
2. publ. biti razumljiv, sprejemljiv: ta film slabo komunicira z gledalci
SSKJ²
komunikácija -e ž (á)
1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji
2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje
3. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji
SSKJ²
komunikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komunikacijo:
a) komunikacijski objekti / komunikacijska dela
b) komunikacijski satelit; brezžični komunikacijski sistem / komunikacijsko sredstvo; publ. množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija / jezik kot komunikacijsko sredstvo
c) komunikacijske možnosti radia in televizije; iskanje komunikacijskih zvez med ljudmi
♦ fiz. komunikacijska posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; vezna posoda
SSKJ²
komunikatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki se da razumeti, dojeti; razumljiv, dojemljiv: moderna umetnost je premalo komunikativna; slikar hoče ostati čim bolj komunikativen / film je dobro komunikativno sredstvo
// nav. ekspr. ki se zna prilagoditi, vključiti v družbo: ta človek je izredno komunikativen
2. komunikacijski: komunikativno tovarniško dvorišče / brezhibno delujoč komunikativni sistem / komunikativna funkcija jezika
    komunikatívno prisl.:
    te vasi so komunikativno dobro povezane z mestom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
komunikatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost komunikativnega: prepričljivost in komunikativnost prikazanih kratkih filmov / umetnikova težnja po komunikativnosti / ta literatura je brez komunikativnosti
SSKJ²
komunikátor -ja m (ȃ)
1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: manjši komunikator ima tipkovnico, ki ni primerna za hitro tipkanje
2. kdor je spreten v komuniciranju: za vodenje podjetja je treba biti dober komunikator / igralec je zelo dober komunikator
SSKJ²
komuniké -êja m (ẹ̑ ȇ)
uradno sporočilo državnega ali političnega organa, navadno o pomembnem dogodku, vprašanju: izdati, objaviti komunike; sklepi pogovorov bodo objavljeni v posebnem komunikeju; komunike o obisku visokega državnika / uradni komunike
SSKJ²
komunikológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za komunikologijo: medijski, tržni komunikolog; sociolog in komunikolog / diplomirani komunikolog
SSKJ²
komunikologíja -e ž (ȋ)
veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih: strokovnjak za komunikologijo
SSKJ²
komunikológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za komunikologijo: komunikologinja in novinarka / diplomirana komunikologinja
SSKJ²
komunikolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na komunikologe ali komunikologijo: komunikološka stroka, veda, znanost; rezultati komunikoloških raziskav
SSKJ²
komuníst -a m (ȋ)
član komunistične organizacije: komunisti so imeli kongres; jugoslovanski, kitajski, ruski komunisti; organizirano revolucionarno delo komunistov; komunisti in socialdemokrati / Zveza komunistov Jugoslavije
// pristaš komunizma: zmerjali so jih s komunisti; še vedno je zagrizen komunist; nekdanji, predvojni, povojni komunisti; spreobrnjeni komunisti; boj, gonja proti komunistom; obračuni, spori s komunisti
SSKJ²
komunístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na komuniste ali komunizem: države nekdanjega komunističnega bloka; komunistična kontinuiteta; komunistična preteklost vzhodnih držav; komunistična revolucija; mednarodno delavsko in komunistično gibanje / komunistični režim, sistem; komunistična družba, država; komunistična mladina; komunistične organizacije / komunistični voditelji; komunistična elita, oblast; sestanek predstavnikov komunističnih partij, strank / komunistični simboli; komunistična ideja, ideologija, propaganda; komunistična literatura / komunistični totalitarizem; komunistični zločini; komunistična diktatura; komunistično nasilje / ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels; Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
SSKJ²
komunístka -e ž (ȋ)
članica komunistične organizacije: sestanek komunistk
// pristašinja komunizma: po prepričanju je komunistka; bila je ena prvih komunistk; predvojna komunistka
SSKJ²
komunízem -zma m (ī)
načeloma brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, želji po odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah: živeti v komunizmu; padec, propad, zlom komunizma; prehod iz komunizma v demokracijo in kapitalizem; boj, upor proti komunizmu / jugoslovanski, kitajski, sovjetski komunizem; izgradnja komunizma; socializem kot prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom; borci za komunizem / obsodba brezbožnega komunizma; zločini komunizma; žrtve komunizma; resnica o komunizmu
// gibanje za tako ureditev: komunizem se je krepil; nasprotniki komunizma; boji, obračuni s komunizmom
// nazor, ideologija, ki si prizadeva za tako ureditev: prelom s komunizmom; verjeti v komunizem; biti preganjan zaradi komunizma / utemeljitelj znanstvenega komunizma
♦ soc. utopični komunizem; zgod. vojni komunizem prva leta po oktobrski revoluciji strogi politični in gospodarski ukrepi; komunizem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika komunizma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
SSKJ²
komúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na komuna 1: oblikovanje komunske politike / komunska stanovanja
SSKJ²
komutácija -e ž (á)
1. elektr. spreminjanje smeri električnega toka: nepravilna komutacija
2. ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali, posredovanje: avtomatska, ročna komutacija
SSKJ²
komutatíven -vna -o prid. (ȋ)
mat. zamenljiv: komutativne količine / komutativni zakon pravilo, da vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev
SSKJ²
komutatívnost -i ž (ȋ)
mat. zamenljivost: komutativnost faktorjev pri množenju / zakon komutativnosti
SSKJ²
komutátor -ja m (ȃ)
elektr. priprava iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke: iskrenje na komutatorju
SSKJ²
komutátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na komutator: komutatorsko navitje / komutatorski motor elektromotor, pri katerem teče električni tok v rotor po komutatorju
SSKJ²
kon... predpona v sestavljenkah
za izražanje združevanja, spajanja: koncentrirati; konfederacija
SSKJ²
kónak -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj
1. dvorec, palača: prebiva v razkošnem konaku; vezirjev konak
2. prenočišče: sprejeti koga na konak
SSKJ²
koncáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. zahodno plesti, krpati (ribiške mreže): po lovu so mreže koncali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koncedírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. dovoliti, dopustiti: to akcijo bodo vodilni organi koncedirali
SSKJ²
kôncem predl. (ó)
z rodilnikom za izražanje bližine končne meje v časovni enoti; konec3: knjiga bo izšla koncem maja
// za izražanje bližine končne meje v prostoru; na koncu1: hiša koncem vasi
// v zvezi koncem koncev konec koncev: koncem koncev se je spametoval
SSKJ²
koncendènt -ênta m (ȅ é)
naročnik javne službe: soglasje koncendenta; obveza koncesionarja do koncendenta
SSKJ²
koncentrácija -e ž (á)
1. navadno s prilastkom povečanje količine, množine česa na določenem mestu, območju; osredotočanje, kopičenje: prišlo je do koncentracije industrije v večjih centrih; zbirati podatke o koncentraciji vojaških sil / preprečiti pretirano koncentracijo bogastva koncentriranje / koncentracija oblasti je, se pojavlja v rokah peščice ljudi oblast je koncentrirana / voj. žarg. sovražne koncentracije so se pomikale proti jugu veliko vojakov, vojaških enot
// s prislovnim določilom količina, množina česa v zmesi, raztopini: koncentracija soli v Mrtvem morju narašča; že majhna koncentracija ogljikovega monoksida v zraku je nevarna / 80-odstotna koncentracija solne kisline / dnevna koncentracija povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu
2. (miselna) zbranost, osredotočenost: to delo zahteva precejšnjo koncentracijo; koncentracija med poukom; zmožnost popolne koncentracije / miselna koncentracija
♦ ekon. koncentracija kapitala večanje kapitala z akumulacijo, centralizacijo; količina kapitala, s katero kdo razpolaga
SSKJ²
koncentracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koncentracijo ali koncentriranje: koncentracijska priprava / vojska se je zbirala na osrednjem koncentracijskem prostoru / koncentracijsko taborišče taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov
♦ šol. koncentracijski pouk pouk, pri katerem je poudarek na povezanosti posameznih predmetov z osnovnim predmetom
SSKJ²
koncentrát -a m (ȃ)
snov, navadno trdna, dobljena z odstranitvijo (večjega dela) tekočine in odvečnih sestavin: mesni, paradižnikov koncentrat; koncentrat iz zelenjave / povečana poraba jušnih koncentratov
// metal. ruda, iz katere je odstranjen večji del nekakovostnih sestavin, obogatena ruda: predelava surovin v koncentrate / cinkov, svinčev koncentrat
♦ agr. umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi
SSKJ²
koncéntričen tudi koncêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
1. ki ima isto, skupno središče, istosrediščen: satelita se gibljeta v koncentričnih krogih; koncentrične razpoke v steklu / mesto je zasnovano po koncentričnem načrtu
2. ki je z več strani usmerjen k istemu cilju, na isto mesto: nasprotnik se je odločil za koncentričen napad / koncentričen pritisk z vseh strani
♦ šol. koncentrična razvrstitev učne snovi razvrstitev učne snovi, pri kateri se ista snov obravnava na več stopnjah šolanja, vsakikrat bolj poglobljeno in razširjeno
SSKJ²
koncéntričnost tudi koncêntričnost -i ž (ẹ́; é)
lastnost koncentričnega: koncentričnost ploskev
SSKJ²
koncentríranje -a s (ȋ)
glagolnik od koncentrirati: koncentriranje razdrobljenih organizacij v močna društva; sklad teži h koncentriranju sredstev za najpomembnejše objekte / čutiti je premajhno koncentriranje na osnovne naloge / koncentriranje živil / v takem hrupu je vsakršno koncentriranje nemogoče
SSKJ²
koncentríranost -i ž (ȋ)
značilnost koncentriranega: koncentriranost delavstva v velikih industrijskih središčih; vedno večja koncentriranost proizvodnje v posameznih panogah / visoka stopnja miselne koncentriranosti
SSKJ²
koncentrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočati, kopičiti: koncentrirati industrijo v obmorskem predelu; vlada koncentrira vojaške enote ob meji / razdrobljena finančna sredstva bi bilo treba koncentrirati; trgovina se koncentrira predvsem na industrijsko razvita območja
2. odstranjevati iz snovi (večji del) tekočine in odvečnih sestavin: koncentrirati živila
♦ kem. koncentrirati kislino, raztopino povečevati količino raztopljene snovi v raztopini z odstranjevanjem topila; metal. koncentrirati rudo odstranjevati iz nje večji del nekakovostnih sestavin, bogatiti rudo
    koncentrírati se 
    (miselno) zbirati se, osredotočati se na kaj: imel je toliko časa, da se je lahko koncentriral / ženske se pri delu bolj koncentrirajo kot moški / ves se je koncentriral na to opravilo
    // v zvezi z na usmerjati prizadevanje, aktivnost: koncentrirali smo se samo na najvažnejše naloge; letalstvo se je koncentriralo na sovražnika ob njegovem izkrcavanju
    koncentríran -a -o:
    močno koncentrirana solna kislina; sir vsebuje vse bistvene sestavine mleka v koncentrirani obliki; celotna proizvodnja je koncentrirana na enem prostoru
SSKJ²
koncépcija -e ž (ẹ́)
navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: z njegovo koncepcijo se je večina strinjala; neustrezna koncepcija nacionalnega vprašanja / stranki si nasprotujeta po svojih političnih koncepcijah
// osnovni, temeljni načrt, zasnova: koncepcija splošne ljudske obrambe; najnovejša koncepcija razvoja gospodarstva; neustreznost zastarelih koncepcij zunanjetrgovinske strategije / jasna koncepcija drame zgradba, struktura
♦ med. zanositev, spočetje
SSKJ²
koncépt -a m (ẹ̑)
1. sestavek, navadno pisni, ki še ni dokončno izoblikovan, osnutek: prepisati koncept na čisto; prvi koncept deklaracije; koncept članka, pisma / prvotni koncept je bil bistveno drugačen od sedanjega
2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju, zamisel: njegovega koncepta niso sprejeli; problematičnost takšnega političnega koncepta; seznaniti se s konceptom demokratizacije / kritizirali so režiserjev koncept
// osnovni, temeljni načrt, zasnova: avtor je imel jasen idejni in oblikovalni koncept; držati se zastavljenega koncepta / koncept enciklopedije je zelo dober / klasicistični koncept parka zgradba, struktura
SSKJ²
koncépten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost
♦ papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine; pravn. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu
SSKJ²
konceptuálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na koncept 2: prva, konceptualna faza je pri raziskovalnem delu večkrat prepovršno opravljena; avtor se zelo naslanja na obstoječe konceptualne sheme
SSKJ²
konceptualízem -zma m (ī)
1. umetniška smer v drugi polovici 20. stoletja, ki izhaja iz občutja, da med predmetnostjo in izrazom zanjo ni pravega razločka: moskovski, ruski konceptualizem; čas konceptualizma; tradicija konceptualizma / sodobni konceptualizem
2. filoz. srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi niso samo besede, temveč obstajajo tudi v razumu: privrženci konceptualizma
SSKJ²
koncêrn -a m (é)
združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica: nastajali so veliki koncerni / združevanje podjetij v koncerne / bančni, časopisni, industrijski koncern
SSKJ²
koncêrt -a m (ȇ)
1. prireditev s predvajanjem glasbenih del po določenem programu: zbor je imel v tujini veliko koncertov; izredno uspel koncert; koncert zabavne glasbe; koncert godbe na pihala / prirediti koncert / iti na koncert / matinejski, promenadni koncert; simfonični, vokalni koncert
// ekspr. ropot, hrup: tega koncerta ne morem več poslušati / šalj. vsako noč ima pod oknom mačji koncert
2. glasb. skladba za enega ali več solističnih instrumentov in orkester: napisati klavirski, violinski koncert; koncert za fagot in godala
SSKJ²
koncertánt -a m (ā á)
glasb. kdor nastopi na koncertu: nastop mladega talentiranega koncertanta; pogovor s koncertantom
SSKJ²
koncertánten -tna -o prid. (ȃ)
glasb. ki je za koncert: skupina koncertantnih instrumentov / solistična, komorna in koncertantna glasba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
koncertántka -e ž (ā)
glasb. ženska, ki nastopi na koncertu: nastopila bo priznana koncertantka
SSKJ²
koncêrten -tna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na koncert: koncertna sezona; bogata koncertna turneja pianista / uspel koncertni nastop / koncertni pevec; koncertna dvorana; koncertna poslovalnica ustanova, ki organizira koncerte
♦ glasb. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah; koncertni mojster vodja violinistov v orkestru
SSKJ²
koncertíranje -a s (ȋ)
glagolnik od koncertirati: skladatelj se ukvarja tudi s poučevanjem in koncertiranjem; javno koncertiranje / žabje koncertiranje
SSKJ²
koncertírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nastopati na koncertu: koncertirala je že skoraj v vseh evropskih državah; že večkrat je samostojno koncertiral
// ekspr. povzročati ropot, hrup: nehaj že koncertirati / šalj. žabe so vso noč glasno koncertirale
SSKJ²
koncesíja -e ž (ȋ)
1. nav. mn. kar kdo komu da, odstopi; korist2, ugodnost: vlada je dala stranki precej koncesij; dobili, dosegli so delne koncesije; izsiliti, zahtevati koncesijo / v zameno so dobili teritorialne koncesije na otoku pravico do ozemlja
// (delno) popuščanje, odstopanje: pripravljen je tudi na koncesije; pristati na koncesije; koncesija nasprotnemu stališču / njegov načrt je koncesija nasprotnikom / pisateljeva koncesija malomeščanskemu okusu, tradiciji
2. dovoljenje države zasebni družbi, ustanovi za opravljanje dejavnosti na njenem območju: dati, dobiti koncesijo; podeliti koncesijo za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti; koncesija za iskanje in črpanje nafte
// s prilastkom dokument, (javna) listina s takim dovoljenjem: dodeliti, odvzeti gostilniško koncesijo; tiskarska koncesija
SSKJ²
koncesíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koncesijo: koncesijski odnosi / koncesijska listina, pogodba
SSKJ²
koncesionár -ja m (á)
kdor dobi, ima koncesijo: izbrati koncesionarja; zdravnik, zobozdravnik koncesionar; obveznosti koncesionarjev; koncendent in koncesionar / koncesionar za izvajanje, opravljanje dimnikarskih storitev; družba, podjetje, zavod kot koncesionar
SSKJ²
koncesionárka -e ž (á)
ženska ali ustanova, ki dobi, ima koncesijo: postala je koncesionarka; zdravnica, zobozdravnica koncesionarka; patronažno dejavnost opravlja kot koncesionarka / banka koncesionarka
SSKJ²
koncesionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dodeliti koncesijo: nekatere dejavnosti je morala oblast koncesionirati; koncesionirati študij
    koncesioníran -a -o:
    koncesionirana obrt; koncesioniran in zaprisežen revizor; koncesionirani vrtci in šole
SSKJ²
koncesíven -vna -o prid. (ȋ)
jezikosl., v zvezi koncesivni stavek dopustni stavek:
SSKJ²
koncesnína -e ž (ī)
plačilo koncesionarja koncendentu: plačevati visoko koncesnino za tretjo generacijo mobilne telefonije; denar, prihodek od koncesnine
SSKJ²
koncíl -a m (ȋ)
rel. zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve, cerkveni zbor: sklicati koncil / ekumenski koncil; tridentinski, vatikanski koncil
SSKJ²
konciliánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. spravljiv, pomirljiv, popustljiv: kritiki naj bi bili konciliantni in v sodbah zadržani; do podrejenih je bil vedno koncilianten
SSKJ²
konciliántnost -i ž (ȃ)
knjiž. spravljivost, pomirljivost, popustljivost: zanj je značilno globoko razumevanje in konciliantnost
SSKJ²
koncílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na koncil: koncilski odloki, sklepi; koncilske komisije so pripravile potrebno gradivo / članek je napisan v koncilskem duhu
SSKJ²
koncipiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
zastar., navadno v zvezi odvetniški koncipient odvetniški pripravnik: službovati je začel kot odvetniški koncipient
SSKJ²
koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman
2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij
♦ med. zanositi, spočeti
    koncipíran -a -o:
    v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično
SSKJ²
koncipíst -a m (ȋ)
pravn., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji konceptni uradnik: več let je bil koncipist
SSKJ²
koncízen -zna -o prid. (ȋ) knjiž.
1. jasen, natančno izoblikovan: koncizen in dobro premišljen nauk; koncizno obdelovanje problemov
2. jedrnat, zgoščen: pisateljev slog je zelo koncizen
    koncízno prisl.:
    koncizno pisana knjiga; sposobnost jezika, da izraža pojme koncizno
SSKJ²
koncíznost -i ž (ȋ) knjiž.
1. jasnost, natančna izoblikovanost: manjka mu predvsem stilistične konciznosti
2. jedrnatost, zgoščenost: pesnikova konciznost je največja v prvem sonetu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kôncu predl. (ó)
z rodilnikom, zastar. konec3, koncem: koncu leta
// na koncu: koncu vasi
SSKJ²
končáj -a m (ȃ)
1. jezikosl. končni del besede ne glede na njen morfemski sestav: končaji in končnice
2. glasb. znak za konec skladbe ali dela skladbe:
● star. da bi te končaj da bi te šment, da bi te vrag
SSKJ²
končánje -a s (ȃ)
glagolnik od končati: ukrepi za končanje vojne / publ. zastoji pri končanju del končevanju
SSKJ²
končáti -ám dov. (á ȃ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja
a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar., z nedoločnikom: končaj že predavati nehaj; zidati so končali še pred mrakom nehali / elipt. ko je predsednik končal, je spregovoril še tajnik
b) dejavnosti, aktivnosti: žetev smo končali; publ. končati s poizvedbami; dvoboj se je že končal; zabava se konča šele proti jutru / današnjo sejo bomo končali ob šestih / govor je moral hitro končati dokončati / predstava konča ob desetih se konča
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: ciklus oddaj bomo končali z analizo Cankarjeve drame; uvod je končal z opisom glavnih pojavov / delo so končali s pesmijo
2. s širokim pomenskim obsegom izraža celotnost, polnost dejanja: jopico je hitro končala; si že končal nalogo; kdaj boš končal sliko / šahist partije ni hotel končati / končal je pomembno delo
3. ekspr., s prislovnim določilom izraža posledico delovanja, udejstvovanja: vse kaže, da bo končal v predsedstvu; aktivistka je končala pri gestapu; končal je v ječi; fant je dobro končal; če boš tako živel, boš slabo končal / prepir so končali na sodišču / ta bo še v umobolnici končal / publ. žoga je končala v mreži
// umreti: končal je na vislicah; mnogi so končali kar ob cestah; pren. knjiga je končala na smetišču
4. star. ubiti, usmrtiti: obsojenca so kmalu končali; nobene živali ne konča brez potrebe; hotel se je končati narediti samomor / odpelji ju in končaj z njima
// uničiti, ugonobiti: konje je čisto končal; pijača ga je končala do kraja / če bo tako vozil, bo avto kmalu končal
● ekspr. z njo je že davno končal ni več njen prijatelj, ne ljubi je več
    končáti se navadno s prislovnim določilom
    izraža prenehanje obstajanja
    a) glede na prostor: tu se travnik konča in začenja se gozd; cesta se konča pod hribom; ulica se slepo konča / stavek se konča s piko
    b) glede na čas: tudi ta mesec se bo kmalu končal; šolsko leto se konča čez nekaj dni / veseli dan se je prezgodaj končal
    // izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: dvoboj se je končal z zmago velemojstra; tekma se je končala neodločeno / vse se je nesrečno, slabo, žalostno končalo; tožba se je zanj ugodno končala
    ●     ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer
    končávši zastar.:
    končavši delo, odide domov
    končán -a -o:
    predstava še ni končana; priprave za poroko bodo kmalu končane; naročena ladja bo končana še ta mesec narejena; posvetovanje je končano / po končani vojni bo vse drugače po vojni
SSKJ²
končávanje -a s (ȃ)
glagolnik od končavati: končavanje dela
SSKJ²
končávati -am nedov. (ȃ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti; končevati: končavati beljenje stanovanja; publ. predsednik je končaval s pozdravljanjem gostov
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: črtico končava s spomini na mladost
2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: že ves popoldan končava nalogo / obrtnik je končaval svoj izdelek
3. star. ubijati, usmrčevati: ropali in končavali so nedolžne ljudi
// uničevati, ugonabljati: prepovedano je končavati gozdove; pije in si končava zdravje
    končávati se navadno s prislovnim določilom
    izraža
    a) približevanje prenehanju obstajanja glede na čas: poletje se naglo končava
    b) prenehanje obstajanja glede na prostor: stal je tam, kjer se končava znamenita dolina
SSKJ²
kônček -čka m (ó)
manjšalnica od konec1: palica ima en konček odebeljen / zbira končke vrvic; pisati s končkom svinčnika; lutke izdeluje iz končkov odpadnega lesa / zadnji konček poti
SSKJ²
kônčen -čna -o prid. (ó)
nanašajoč se na konec:
a) zaupali so jim končno redakcijo zakona; opraviti morajo še končna montažna dela; končno oblikovanje predmeta
b) končni rezultat, uspeh; končni sklep zasedanja / sporočili so končni vrstni red / končni cilj / dati stvari končno obliko, podobo / sedanja formulacija je končna dokončna / končni izdelki, proizvodi izdelki, proizvodi za neposredno uporabo
c) najbolj je uspel končni prizor; končni samoglasnik v besedi / končni del kosti / izstopiti mora na končni postaji
● knjiž. prostor ni omejen, je pa končen se konča; publ. v končni konsekvenci vpliva to tudi na tržišče končno, nazadnje
♦ fiz. končna hitrost hitrost telesa ob koncu opazovanja; mat. končno zaporedje zaporedje, ki ima omejeno število členov; ptt končna telefonska centrala telefonska centrala v medkrajevnem telefonskem omrežju, na katero so neposredno priključene krajevne centrale; šol. končna ocena; končno spričevalo spričevalo, ki ga dobi učenec, dijak po končanem šolanju na ustrezni stopnji
    kônčno prisl.:
    končno pojmovane stvari
    ♦     jezikosl. končno dovršni glagol dovršni glagol, ki poudarjeno izraža konec dejanja
    kônčni -a -o sam.:
    končni naj stopi naprej; pojmovanje končnega in neskončnega; 
prim. končno
SSKJ²
končevánje -a s (ȃ)
glagolnik od končevati: končevanje del
SSKJ²
končeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti: končujemo priprave na občni zbor; publ. z zidavo že končujejo; čas njegove strahovlade se končuje / s temi ukrepi se končuje ekstenzivno gospodarjenje / mlačev za danes končujejo / seje bomo končevali točno ob določeni uri
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto: svoje referate končuje s kratkimi povzetki / delo so vedno končevali s pesmijo
2. s širokim pomenskim obsegom izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja: jopico je že končevala; ravno je končeval nalogo, ko je vstopil sošolec / oba fanta sta končevala gimnazijo / strokovnjaki končujejo elaborate
3. star. ubijati, usmrčevati: končevali so vse, kar je bilo živega
// uničevati, ugonabljati: s svojim ravnanjem končuje živali in orodje; s takšnim delom si samo končuješ oči
    končeváti se navadno s prislovnim določilom
    izraža
    a) približevanje prenehanju obstajanja glede na čas: šolsko leto se že končuje; zima se počasi končuje
    b) prenehanje obstajanja glede na prostor: ulica se končuje na obali / rebra se prosto končujejo v mišicah / tu se travnik končuje in začenja se gozd / samostalnik se končuje na soglasnik; pesem se končuje z naslednjo kitico
    // izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: take nesreče se pogosto končujejo s smrtjo
    končujóč -a -e:
    slepo končujoč se jarek
SSKJ²
kônči člen. (ō)
zastar. končno, nazadnje: konči je prišla resnica na dan / delal je, da je prislužil konči za davek vsaj
SSKJ²
končìč -íča m (ȉ í)
ekspr. manjšalnica od konec1: prižgal si je končič cigarete
♦ anat. živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna
SSKJ²
končína -e ž (í)
1. nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: končine so poškodovane; členaste končine členonožcev; krt ima lopataste končine; sprednje, zadnje končine / spodnja končina noga; zgornja končina roka; končine pri človeku udi
2. končni del, konec: končino sukanca je približala šivankinemu ušesu; šilasta končina lakastega čeveljčka / zagledali so končino Južne Amerike
♦ strojn. končina vijaka del vijaka, na katerem se začenja navoj; zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen
SSKJ²
končíšče -a s (í)
končni, skrajni del: končišče gozda / na vsakem končišču doline so postavili zasede koncu
SSKJ²
končníca -e ž (í)
1. zaključna faza športne igre: priigrati si odločilno prednost v končnici; tekma z dramatično končnico
// zaključni del športnega tekmovanja, navadno z izločilnimi tekmami: iz rednega dela tekmovanja napredovati v končnico; uvrstiti se v finale končnice košarkarskega prvenstva; tekma drugega kroga končnice državnega prvenstva
// šah. zadnja faza igre, ko sta na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še po ena ali dve figuri: poučna, zanimiva končnica / trdnjavska končnica v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave / v končnici je igral slabo in izgubil
2. navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: slikati panjske končnice / originalne, ponarejene panjske končnice; ima bogato zbirko panjskih končnic
3. čelna deska postelje: zadel se je ob končnico; izrezljana končnica zibelke / prednja, zadnja končnica / posteljna končnica
4. končni, zadnji del besede ali večmestne številke: na spomeniku je od napisa ostala le še končnica imena; izžrebane so bile številke s končnico pet
♦ jezikosl. končni, pri pregibanju ali izpeljavi spremenljivi del besede; del besede, ki izraža sklon, število, spol ali glagolsko osebo; rač. pripona
SSKJ²
končník in kônčnik -a m (í; ō)
končni del, konec: sedel je na končnik trama / končniki tirov se v daljavi na videz stikajo
♦ elektr. kabelski končnik priprava za zaščito konca kabla
SSKJ²
končníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na (slovnično) končnico: končniški naglasni tip
SSKJ²
kônčno člen. (ó)
1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in končno še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, končno pa še sebe
// izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja; nazadnje: po dolgem omahovanju se je končno odločil / končno smo le dočakali rešitev / prišli so. Končno!
2. izraža samoumevnost trditve: fant je končno zadosti star, da se odloči
SSKJ²
kônčnost -i ž (ó)
knjiž. lastnost končnega: človek odkriva smrt v sleherni končnosti; končnost bivanja v času in prostoru / bal se je končnosti njene ljubezni prenehanja, konca
SSKJ²
kônčnoveljáven -vna -o prid. (ó-á ó-ā)
knjiž. dokončen, nepreklicen: odgovor je končnoveljaven; sodišče še ni izreklo končnoveljavne sodbe
    kônčnoveljávno prisl.:
    zadeva je končnoveljavno urejena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kondenzácija -e ž (á)
prehajanje iz plinastega stanja v tekoče, utekočinjanje: kondenzacija vodne pare; drobci anorganskih sestavin pospešujejo kondenzacijo zračne vlage
SSKJ²
kondenzacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kondenzacijo: megla je glavna kondenzacijska oblika vodne pare / hlajenje kondenzacijskih naprav
♦ elektr. kondenzacijska elektrarna termoelektrarna s kondenzacijskimi turbinami; kem. kondenzacijske umetne smole smole, ki nastanejo pri polikondenzaciji; polikondenzacijske umetne smole; strojn. kondenzacijska turbina turbina, pri kateri se izrabljena para odvaja v kondenzator
SSKJ²
kondenzát -a m (ȃ)
teh. tekočina, nastala s kondenzacijo: rezervoar za kondenzat
SSKJ²
kondenzátor -ja m (ȃ)
1. teh. priprava za spreminjanje pare v tekočino: vodno hlajeni kondenzator
2. elektr. priprava za kratkotrajno shranitev, uskladiščenje elektrine: kondenzator se polni, prazni; kapacitivnost kondenzatorja / blokirni, elektrolitni kondenzator
SSKJ²
kondenzátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kondenzator:
a) kondenzatorski tlak
b) kondenzatorska elektrika / kondenzatorski mikrofon mikrofon, katerega kapacitivnost se pod vplivom zvočnega valovanja spreminja; kondenzatorski papir tanek izolirni papir, ki ločuje oblogi kondenzatorja; kondenzatorska baterija več kondenzatorjev, ki tvorijo funkcionalno celoto
SSKJ²
kondénzen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kondenzat: kondenzna voda / kondenzni lonec priprava, ki omogoča odtekanje kondenzata iz parovoda
SSKJ²
kondenzíranje -a s (ȋ)
glagolnik od kondenzirati: kondenziranje vodnih hlapov / kondenziranje mleka
SSKJ²
kondenzírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh.
1. povzročati prehajanje iz plinastega stanja v tekoče, utekočinjati: kondenzirati paro; zračna vlaga se je kondenzirala
2. z odstranjevanjem vode delati kako snov, navadno tekočo, (bolj) gosto; zgoščevati, gostiti1: kondenzirati tekoče gorivo; kondenzirati seč / kondenzirati mleko evaporirati ga in mu dodajati sladkor; pren., publ. kratki prizori so kondenzirali dogodke
    kondenzíran -a -o:
    kondenzirani hlapi; liter kondenziranega mleka
SSKJ²
kondénzor -ja m (ẹ̄)
fiz. ena ali več leč v projektorju, mikroskopu, ki omogočajo enakomerno osvetlitev slike: kondenzor iz dveh plankonveksnih leč
SSKJ²
kondícija -e ž (í)
stanje pripravljenosti organizma na napore, zlasti telesne; zdržljivost, zmogljivost: nogometaši morajo imeti kondicijo; gostujoče moštvo se je izkazalo z izredno kondicijo / z vztrajnim treningom si je pridobil kondicijo / trenutno je v odlični kondiciji formi / ekspr. ta pa ima kondicijo dobro kondicijo
// ekspr., navadno s prilastkom stanje, razpoloženje sploh: prizadevanja za boljšo zdravstveno kondicijo občanov / fizična, psihična kondicija
SSKJ²
kondícijski tudi kondicíjski -a -o prid. (í; ȋ)
nanašajoč se na kondicijo: kondicijski tek, trening; organizirali so redno kondicijsko telovadbo / kondicijsko pripravljenost tekmovalcev so preveč zanemarili
    kondícijsko tudi kondicíjsko prisl.:
    zmagovita ekipa je bila tehnično in kondicijsko odlično pripravljena
SSKJ²
kondicionál -a m (ȃ)
jezikosl. pogojni naklon: stavek je v kondicionalu
// glagolska oblika za izražanje tega naklona; pogojnik: uporabljati kondicional
SSKJ²
kondicionálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. pogojen: kondicionalni dogovor
♦ jezikosl. kondicionalni stavek pogojni stavek
SSKJ²
kondicionírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; klimatizirati: kondicionirati dvorano
♦ les. kondicionirati les umetno uravnavati vlažnost lesa; tekst. kondicionirati vlakna ugotavljati vlažnost vlaken
    kondicioníran -a -o:
    kondicioniran zrak; kondicionirano skladišče
SSKJ²
kondolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. izreči, izraziti sožalje: vdovi je kondoliral
SSKJ²
kondóm -a m (ọ̑)
tanka gumijasta prevleka za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, zanositvijo, navadno za moški spolni ud: natakniti kondom; počen kondom; proizvajalec kondomov; uporaba kondoma; seks brez kondoma; kondomi in diafragma / deliti brezplačne kondome / ženski kondom / zaščita s kondomom
SSKJ²
kondomát -a m (ȃ)
avtomat za prodajo kondomov: namestiti, postaviti kondomat; mnenje, razprava o kondomatih v srednjih šolah
SSKJ²
kondomínij -a m (í)
pravn. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; sovladje, skupna uprava: predlog o kondominiju na Svobodnem tržaškem ozemlju
// ozemlje pod tako oblastjo: Sudan je bil angleško-egiptovski kondominij
SSKJ²
kóndor -ja m (ọ̑)
zool. velik južnoameriški jastreb, Vultur gryphus: po nebu so krožili kondorji
SSKJ²
kondotjêr -a in -ja tudi condottiere -a [druga oblika kondotjêre] m (ȇ)
zgod. poveljnik najemniške vojaške enote v Italiji: bronasti kip kondotjera; bil je sin beneškega kondotjera
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kondotjêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od kondotjer: kondotjerske čete
SSKJ²
kondúkt -a m (ȗ)
star. pogrebni sprevod, zlasti slovesnejši: kondukt se je počasi začel premikati / župana so pokopali s konduktom
SSKJ²
konduktêr -ja m (ȇ)
uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik: kondukter na avtobusu, vlaku
SSKJ²
kondúktor -ja m (ú)
elektr. električni prevodnik:
SSKJ²
kônec1 -nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó)
1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od
a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na koncu privihan rep; tudi na koncu travnika je treba pokositi; postavil se je v vrsto, čisto na koncu
b) navadno s prilastkom središča: odžagati črvivi konec deske; zvezati oba konca vrvi / klop se s koncem dotika stene / zgornji in spodnji konec doline sta porasla s smrekami; sovražnik je zavzel spodnji konec mesta / naša hiša stoji na koncu vasi / ekspr.: na vse konce se je videlo na vse strani; samo v en konec smo hodili več ur samo v eno smer
// navadno v povedni rabi izraža prenehanje določene prostorske razsežnosti: tu je konec travnika in začenja se gozd; kjer je bil konec tekmovalne proge, je bila postavljena vrvica / začetek in konec daljice sta označena / prišel je do konca parka / na koncu stavka stoji pika / moštvo je na tretjem mestu od zadnjega konca od zadaj
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom večji ali manjši del površine, prostora: severni konec dežele je gorat / ta konec hiše, stanovanja še nima elektrike / na mariborskem koncu so volitve že končali; v našem koncu ga ljudje dobro poznajo pri nas
3. ekspr., navadno s prilastkom kos, del česa: en konec letala je priletel na streho bolnišnice / kakšen konec sveče, vrvi se bo že našel; od blaga so ostali sami konci odrezki, ostanki
4. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča, začetka
a) glede na čas: konec avgusta je bil sončen; uspešen konec sezone / ekspr. ne jezi se, saj še ni vseh dni konec stvar se bo dala še urediti, popraviti, povrniti / šele na koncu je bilo poletje lepo; že na koncu srednje šole se je zanimal za filozofijo
b) glede na dogajanje: videl je le konec predstave, tekme; konec romana je zelo razvlečen / šele na koncu se mu je zdelo delo zanimivo
c) glede na obstajanje: film prikazuje konec starega Rima; opisoval je konec meščanskega razreda
// navadno v povedni rabi izraža prenehanje česa
č) glede na čas: tudi veselega dneva je bilo kmalu konec; danes je konec šolskega leta; kmalu bo konec meseca / ob koncu leta se je zgodilo; s koncem aprila ti bo potekel dopust konec / ekspr. potrpi, saj je septembra tako že konec
d) glede na dogajanje: prišel je, ko je bilo že konec filma; premirja je konec; veselice je konec in treba bo domov / ekspr.: pristanem, da bo konec prepira, prepiru da se ne bomo več prepirali; za danes naj bo konec branja ne beri več / ekspr. konec iskanja je bil, da so ga zaprli rezultat, posledica / gong je označil konec dvoboja / publ. takoj po koncu tekme so ga prosili za izjavo po tekmi; odšel je že pred koncem predstave / ta zgodba nima jasnega, pravega konca razpleta, zaključka / ekspr. do konca življenja se boš kesal dokler boš živel / kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana konec
e) glede na obstajanje: to bi pomenilo konec države, morale; napovedovati konec sveta, umetnosti / ekspr. napraviti konec revščini / ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju lahko povzroči smrt
// ekspr., v zvezi z iti izraža približevanje prenehanju obstajanja česa: zaloga gre h koncu / dela gredo počasi proti koncu se končujejo / s Hitlerjevo Nemčijo je šlo očitno h koncu bila je blizu poraza, propada / z njim gre h koncu umrl bo
5. evfem., navadno s prilastkom smrt: njen tragični konec je vse pretresel / iti svojemu koncu naproti
6. pog., ekspr., navadno v zvezi s storiti, vzeti umreti, poginiti, ubiti se: žival je v jami storila konec; v zaporu je od vsega hudega konec vzel / od lakote, strahu so že konec jemali umirali / na tem mestu je našel svoj konec komandantov spremljevalec je umrl, bil ustreljen / star. storiti hud konec umreti nasilne smrti / v povedni rabi: saj ga bo konec, ko ga tako mučite; od razburjenja, sreče ga je bilo skoraj konec; pren. ta obleka pa že jemlje konec
7. ekspr., z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja sorazmerno dolgo: dela, tedna ni in ni konec; sprevodu ni hotelo biti konca / ali še ne bo konec teh stopnic / hvalil je, da ni bilo konca
8. v členkovni rabi, v zvezi na koncu izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in na koncu še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, na koncu pa še sebe
9. v členkovni rabi, v zvezi z do izraža najvišjo možno mero: do konca izčrpan se je vrnil domov; to je do konca osamljen, pokvarjen človek / zdaj sem do konca prepričan, da imam prav popolnoma, čisto
// poudarja celotnost, polnost dejanja: ko je nalogo napisal, naredil do konca, jo je pokazal očetu; ali si prebral knjigo do konca / ne povej samo na pol, ampak do konca
10. navadno v členkovni zvezi konec koncev končno, nazadnje: konec koncev se je le odpravil na potovanje / v medmetni rabi konec koncev, kaj to meni mar
11. star., v prislovni rabi od začetka, na začetku: od konca se je vsemu čudil, potem pa se je hitro privadil
12. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec
13. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa konec; rada ga ima, pa konec / tako je prepričan, in konec / tako bo, kot pravim, pa konec besed
// z zanikanim glagolom poudarja nemočnost, neustreznost: ne morem se privaditi, pa konec / stroj ne vzdrži, in konec
● ekspr. konec me bo od garanja zelo, preveč delam; ekspr. zaradi sto evrov te še ne bo konec ne boš gospodarsko propadel; ekspr. z njo je bilo konec, ko sem te prvič zagledal nisem bil več njen prijatelj, nisem je več ljubil, občudoval; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. biti na koncu z močmi, živci biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; ekspr. še nisem pri koncu še nisem končal; ekspr. to ne bo imelo dobrega konca se ne bo dobro končalo; ekspr. tu je on potegnil krajši konec stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. na napačnem, pravem koncu se česa lotiti napačno, prav; pog., ekspr. fant ima glavo na pravem koncu zna pametno, premišljeno ravnati; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec besed, debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; star. pod konec svojih dni je precej trpel zadnja leta, mesece življenja; ekspr. brez konca isker se je razsulo po nebu veliko; ekspr. na koncu jezika imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. še s koncem očesa ga ni hotel pogledati sploh ga ni hotel pogledati; ekspr. niti na konec pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. kaj bi jokala, saj ne greš na (drugi) konec sveta v zelo oddaljeno deželo, kraj; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. to je začetek konca poraza, propada; ekspr. na več koncih si je izposodil pri več osebah, bankah; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja zelo dolgo traja, je zelo dolgo, veliko; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih povsod; konec dober, vse dobro; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; prim. skonca1
SSKJ²
kônec2 -nca m (ó)
nar. sukanec: vdeti konec v šivanko
SSKJ²
kônec3 [konəc] predl. (ó) z rodilnikom
1. za izražanje bližine končne meje v časovni enoti: knjiga bo izšla konec januarja; ta smer se je uveljavila konec preteklega stoletja
2. star. za izražanje bližine končne meje v prostoru; na koncu1, ob koncu1: sedel je na klopi konec parka; konec polja je gozdič / priti do konec drevoreda
3. navadno v členkovni zvezi konec koncev končno, nazadnje: konec koncev se je le odpravil na potovanje / konec koncev tudi on ni brez napak / zbirka pesmi je konec koncev le torzo / v medmetni rabi konec koncev, kaj to meni mar
SSKJ²
konéktor -ja m (ẹ́)
elektr. priprava za ločljivo zvezo vodnika in aparature ali dveh vodnikov: konektorji pri računalnikih
SSKJ²
konfederácija -e ž (á)
1. skupnost suverenih držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev, zveza držav: predlogi za ustanovitev konfederacije
2. knjiž. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi; zveza, federacija: predsednik konfederacije industrialcev / Generalna konfederacija dela Italije
SSKJ²
konfederatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na konfederacijo: konfederativni odnosi / združiti se v konfederativno unijo
SSKJ²
konfederírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
združiti se v konfederacijo: države so se konfederirale
    konfederíran -a -o:
    konfederirane države
SSKJ²
konfékcija -e ž (ẹ́)
1. serijsko, navadno industrijsko izdelana oblačila: ta trgovina ima tudi konfekcijo; vedno kupuje konfekcijo; usnjena in tekstilna konfekcija / izdelovati konfekcijo / ekspr. obleči konfekcijo konfekcijsko obleko / damska, moška konfekcija; posteljna konfekcija posteljno perilo; konfekcija po meri
♦ obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči
// pog. tako izdelani izdelki sploh: stavbno pohištvo je naročil pri mizarju, ni maral konfekcije
2. serijsko, navadno industrijsko izdelovanje oblačil: konfekcija je vse bolj ogrožala obstoj krojačev / tehnologija pletenja in konfekcije
3. pog. podjetje za izdelovanje takih oblačil: nastala je vrsta novih konfekcij / lepo aranžirane izložbe konfekcije konfekcijskih trgovin
4. slabš. neizvirno, shematično literarno ali umetniško delo: ta roman je daleč od sodobne literarne konfekcije
SSKJ²
konfékcijski tudi konfekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
nanašajoč se na konfekcijo: konfekcijska industrija, tovarna / konfekcijski oddelek veleblagovnice / konfekcijski izdelki; konfekcijska obleka
    konfékcijsko tudi konfekcíjsko prisl.:
    konfekcijsko izdelana oblačila
SSKJ²
konfekcionár -ja m (á)
izdelovalec, proizvajalec konfekcije: oddati blago konfekcionarju; konfekcionarji so predstavili vzorčne kolekcije
SSKJ²
konfekcioníran -a -o prid. (ȋ)
nav. ekspr. konfekcijsko izdelan, narejen: prodajajo metrsko blago in konfekcionirane obleke / konfekcionirana zdravila
SSKJ²
konfékt -a m (ẹ̑)
knjiž. slaščice, drobno pecivo: postregla je s konfekti / industrija konfekta in sladkorčkov
SSKJ²
konferánsa -e ž (ȃ)
knjiž. besedilo, ki ga bere, govori vodja oddaje: konferansa je bila zelo duhovita
// najavljanje in komentiranje programa na prireditvi; vodenje oddaje: kdo bo prevzel konferanso
SSKJ²
konferansjé -êja m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. kdor na prireditvi najavlja in komentira program; vodja oddaje1: duhovit, simpatičen konferansje / nastopil je kot konferansje / televizijski konferansje napovedovalec
SSKJ²
konferénca -e ž (ẹ̑)
1. sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov: konferenca traja že tri dni; udeležiti se konference; sklicati konferenco; konferenca šefov držav / redna letna konferenca; mirovna konferenca; razorožitvena konferenca; tiskovna konferenca na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji / ekspr. konferenca je ugotovila nekatere nepravilnosti v njihovem ravnanju udeleženci konference
// sestanek učiteljskega zbora, na katerem se obravnava zlasti ocenjevanje in vedenje učencev: na konferenci sodelujejo tudi dijaki / učiteljska konferenca / redovalna, zaključna konferenca / v prvi konferenci, šol. žarg. prvo konferenco se je slabo učil v obdobju do prve redovalne konference; v prvem četrtletju
2. s prilastkom organizacija za določeno področje družbene dejavnosti: evropska konferenca za transfuzijsko medicino
// nekdaj voljen vodstveni organ kake organizacije: republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva
♦ rel. škofovska konferenca skupnost škofov na določenem območju, ki na posvetovanjih rešuje dušnopastirske in cerkvenopravne zadeve svojega območja
SSKJ²
konferénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na konferenco: konferenčna dvorana, soba / konferenčni zapisnik
● publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
konferírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. razpravljati, posvetovati se: udeleženci sestanka so dolgo konferirali; z njim je pogosto konferiral o prihodnosti pokrajine / načelnik štaba je redno konferiral s komandanti nižjih enot
SSKJ²
konfesíja -e ž (ȋ) knjiž.
1. veroizpoved, vera, zlasti krščanska: pripada rimskokatoliški konfesiji
// izpovedovanje verskega prepričanja: svoboda konfesije
2. (osebna) izpoved: ta pesem je čudovita avtobiografska konfesija
SSKJ²
konfesionálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na konfesija 1: konfesionalni sistem / konfesionalni pouk; konfesionalna šola
SSKJ²
konfesionálnost -i ž (ȃ)
knjiž. versko prepričanje, vernost: ti ljudje so brez konfesionalnosti / boj zoper uradno konfesionalnost veroizpoved, vero
SSKJ²
konfét -a m (ẹ̑) nav. mn.
1. barvast papirček, navadno okrogel, za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah: nagrajenca so obsuli s konfeti; vrečka živobarvnih konfetov
2. bonbon bele barve z mandeljnom v sredi: nevesta je delila konfete
3. knjiž. slaščica: postreči s konfeti
SSKJ²
konféti -ja m (ẹ̑)
zastar. barvasti papirčki, navadno okrogli, za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: dvorana je bila posuta s konfetijem in pisanimi trakovi
SSKJ²
konfidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
nav. slabš., za idejne in politične nasprotnike zaupen sodelavec, zaupnik politične, vojaške obveščevalne službe: podatke mu dajejo vtihotapljeni konfidenti; policijski, vladni konfident; agenti, konfidenti in denuncianti
SSKJ²
konfigurácija -e ž (á)
1. oblika zemeljskega površja; oblikovitost, izoblikovanost: proučevanje konfiguracije morskega dna; gostota naseljenosti je odvisna tudi od konfiguracije (tal) / po konfiguraciji sta si pokrajini podobni / konfiguracija smučišča je zelo ugodna
// knjiž. razvrstitev, razporeditev: konfiguracija oseb na sliki
2. astron. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca: zasledovati spreminjanje konfiguracije / Saturn in Mars sta v konfiguraciji konjunkcije
♦ fiz. elektronska konfiguracija razporeditev elektronov v atomu; med. konfiguracija oblika, zunanji videz organa; šah. konfiguracija razporeditev, razvrščenost figur med igro
SSKJ²
konfín -a m (ȋ)
1. pog. obcestni kamen, smernik: avto je treščil v konfin; ljudje so sedeli po travi in na konfinih
2. nar. zahodno meja, zlasti državna: prišli so do konfina
// mejni kamen, mejnik: prestaviti konfin
SSKJ²
konfinácija -e ž (á)
prisilno bivanje v določenem kraju: opozorili so ga, da mu preti konfinacija / odpeljati, poslati v konfinacijo / za zdaj se je izognil konfinaciji
SSKJ²
konfiníranec -nca m (ȋ)
kdor je konfiniran: vrnitev konfinirancev
SSKJ²
konfinírati -am dov. in nedov. (ȋ)
prisiliti koga k bivanju v določenem kraju: upali so, da jih bodo samo konfinirali, ne internirali / vsak dan je pričakoval, da ga bodo konfinirali odpeljali v konfinacijo
    konfiníran -a -o:
    v tem mestu je bilo konfiniranih precej slovenskih ljudi
SSKJ²
konfirmácija -e ž (á)
1. knjiž. uradna potrditev: to je bila konfirmacija obstoječega pravnega reda
2. rel. birmi podoben obred pri protestantih: pastor ga ni hotel pripustiti h konfirmaciji
SSKJ²
konfiscírati -am dov. in nedov. (ȋ) pravn.
1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot sankcija za kaznivo dejanje, zapleniti: celotno premoženje so jim konfiscirali
2. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči: konfiscirati časopis, knjigo
    konfiscíran -a -o:
    večji del njegovega imetja je bil konfisciran; zbornik je bil kmalu po izidu konfisciran
SSKJ²
konfiskácija -e ž (á) pravn.
1. odvzem premoženja ali dela premoženja kot sankcija za kaznivo dejanje, zaplemba: konfiskacija premoženja
2. odvzem pravice razpečevanja določenih tiskanih stvari; prepoved razširjanja, zasega: roman se širi kljub konfiskaciji
SSKJ²
konfiskacíjski tudi konfiskácijski -a -o (ȋ; á)
pridevnik od konfiskacija: konfiskacijski postopek
SSKJ²
konfíteor tudi confiteor -ja [konfíteor] m (ȋ)
rel. molitev, s katero se grehi na splošno javno izpovejo in obžalujejo, očitna spoved: moliti konfiteor; pren., knjiž. to pismo je bilo njegov konfiteor
SSKJ²
konflagrácija -e ž (á)
knjiž. propad, uničenje: svetu grozi konflagracija / s tem bi se izognili splošni konflagraciji vojaškemu spopadu, vojni
SSKJ²
konflíkt -a m (ȋ)
1. duševno stanje nemoči zaradi nasprotujočih si teženj; nasprotje, napetost: taka hotenja nujno povzročajo konflikt; moralni konflikti / konflikt med hotenjem in nemočjo / duševni konflikt
♦ lit. dramski konflikt akcijska ali duševna napetost med nosilci dramskega dogajanja
// nav. ekspr. spor, nesoglasje: konflikt med strankama postaja vse resnejši; ostri politični konflikti / konfliktov se izogiba / pojavljajo se vedno večji družbeni konflikti nasprotja
● ekspr. pogosto je v konfliktu s šefom ne soglaša z njim, mu nasprotuje; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi
2. publ., navadno s prilastkom vojna, spopad: meddržavni spor je prerasel v konflikt / neizogibnost vojaških konfliktov
SSKJ²
konflíkten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na konflikt: konfliktni interesi / v drugem dejanju je polno konfliktnih scen / konfliktni odnos med starim in novim / konfliktna situacija kar povzroča konflikt
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
konflíktnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost konfliktnega: premagovanje konfliktnosti razrednih interesov / publ. njegova poezija izhaja iz življenjske konfliktnosti življenjskih konfliktov
SSKJ²
konfórmen -mna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami: človekova potreba po konformnem obnašanju, ravnanju / njegovi nazori so konformni z okoljem v skladu
2. usklajen, prilagojen: pravilnik je konformen z zakoni
♦ geogr. konformna projekcija projekcija, pri kateri ostanejo koti in oblike zemeljskega površja na karti nespremenjeni; geom. konformno upodabljanje geometrijskih tvorb upodabljanje geometrijskih tvorb, pri katerem ostanejo koti nespremenjeni
SSKJ²
konformírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. (vsebinsko) uskladiti, prilagoditi: države naj bi konformirale svoja mednarodna zasebna prava
    konformírati se 
    sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: mladina se je v takih razmerah konformirala
    konformíran -a -o:
    vzgoja uniformiranih in konformiranih ljudi
SSKJ²
konformíst -a m (ȋ)
nav. slabš. kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivec: bil je nepoboljšljiv konformist / svetovnonazorski konformist
SSKJ²
konformístičen -čna -o prid. (í)
nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljiv: ljudje so vse bolj konformistični / mirno in konformistično kulturno ozračje
SSKJ²
konformízem -zma m (ī)
nav. slabš. sprejemanje in upoštevanje družbenih ali skupinskih norm zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivost: avtor kritizira konformizem in karierizem / očitajo mu konformizem / utaplja se v topem konformizmu duha
SSKJ²
konfórmnost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost konformnega: to so zagovorniki družbene konformnosti / vsebinska konformnost pri tem ni pomembna / konformnost z najstarejšimi jeziki sveta
SSKJ²
konfrontácija -e ž (á)
ugotavljanje odnosa med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjava: zahtevajo svobodno konfrontacijo nazorov; potrebna je konfrontacija mnenj in stališč / konfrontacija dveh življenjskih principov
♦ pravn. zasliševanje priče ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočenje
// potrjevanje veljavnosti, neveljavnosti česa s takim ugotavljanjem, preverjanje: konfrontacija pripovedovanega z dejstvi / publ. gre za veliko konfrontacijo Amerike z drugimi velesilami
SSKJ²
konfrontíranje -a s (ȋ)
glagolnik od konfrontirati: konfrontiranje razvojnih programov / konfrontiranje različnih stališč znotraj stranke / konfrontiranje obtoženca s pričami
SSKJ²
konfrontírati -am nedov. in dov. (ȋ)
ugotavljati odnos med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjati: konfrontirati mnenja, stališča / večkrat konfrontirata izkušnje / režiser nas konfrontira z realnim svetom
♦ pravn. zasliševati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočati
// s takim ugotavljanjem potrjevati veljavnost, neveljavnost česa, preverjati: vse akte konfrontira z dejanskim stanjem; svoje misli vedno konfrontira s tujimi
SSKJ²
konfucianízem -zma m (ī)
filoz. filozofsko-nravstveni nauk kitajskega filozofa Konfucija: osnovna načela konfucianizma / stične točke med konfucianizmom in budizmom
SSKJ²
konfúzen -zna -o prid. (ȗ)
nav. ekspr. ki vsebuje elemente, ki otežujejo dostopnost, razumevanje; nejasen, zmeden: konfuzni programi; konfuzen spis / avtor je zelo konfuzen
// nerazumen, nepriseben: konfuzne ideje; konfuzno govorjenje, meditiranje / konfuzni ukazi
SSKJ²
konfúzija in konfuzíja -e ž (ú; ȋ)
knjiž. konfuznost: proti koncu dela je avtor zašel v konfuzijo / v državi vlada velika konfuzija
♦ pravn. združitev pravice upnika in obveznosti dolžnika v isti osebi
SSKJ²
konfúznost -i ž (ȗ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost konfuznega: miselna konfuznost; konfuznost romana / kritiki so mu očitali konfuznost / zapadla je v konfuznost
SSKJ²
kongeniálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki je po umskih ali umetniških sposobnostih, nadarjenosti komu enakovreden: velikega misleca lahko dojame le kongenialen človek; kritik pesniku ni bil kongenialen / njegovi prevodi so kongenialne prepesnitve
    kongeniálno prisl.:
    kongenialno prevesti
SSKJ²
kongeniálnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost kongenialnega: kritik je s popolno kongenialnostjo interpretiral avtorjevo delo
SSKJ²
kongenitálen -lna -o prid. (ȃ)
biol. ki je ob rojstvu osebka kot njegova dedna ali nededna lastnost, prirojen: kongenitalna anomalija; kongenitalne bolezni / kongenitalne lastnosti
SSKJ²
kongéstija in kongestíja -e ž (ẹ́; ȋ)
med. pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo, naval krvi: kongestija je nastala zaradi vnetja
SSKJ²
konglomerát -a m (ȃ)
petr. kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom, labora: trdno sprijet konglomerat; pren. konglomerat političnih in socialnih idej
♦ geol. bazalni konglomerat ki je bil pri prodiranju morja na kopno najprej odložen
SSKJ²
konglomeráten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na konglomerat: reka odlaga prod in lažji konglomeratni drobir / slap pada s strme konglomeratne stene
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
kóngo -- v prid. rabi (ọ̑)
kem., v zvezi kongo rdečilo in rdečilo kongo organsko barvilo rdeče barve za mikroskopske preparate:
SSKJ²
kongregácija -e ž (á) rel.
1. najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija
2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije
3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija
SSKJ²
kongregacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kongregacijo: kongregacijski odbori / kongregacijski znak
SSKJ²
kongregacioníst -a m (ȋ)
rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, razširjene zlasti v angleško govorečih deželah: starši so bili strogi kongregacionisti
SSKJ²
kongrés tudi kongrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres; kongres geologov
// ekspr. udeleženci takega sestanka: o tem lahko odloča edinole kongres / publ. kongres dela plenarno in v komisijah
2. v Združenih državah Amerike zakonodajno telo, parlament: kongres ni sprejel proračuna v celoti; predsednik je predložil kongresu osnutek zakona
3. v nekaterih državah organizacija, zlasti politična: zasedanje indijskega kongresa
♦ rel. evharistični kongres; zgod. dunajski kongres kongres leta 1815 na Dunaju, na katerem je bila ustanovljena sveta aliansa; ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821
SSKJ²
kongrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kongres: kongresni dnevi; kongresne prireditve / kongresne razprave o kulturi in šolstvu / kongresni odbor / kongresna knjižnica v Washingtonu / indijska kongresna stranka
SSKJ²
kongresíst -a m (ȋ)
nav. ekspr. udeleženec kongresa: živahne diskusije kongresistov; skrb za informiranost kongresistov
SSKJ²
kongrésnica -e ž (ẹ̑)
1. v Združenih državah Amerike članica zakonodajnega telesa, parlamenta: kandidirati za kongresnico; demokratska, republikanska kongresnica; kalifornijska kongresnica / ameriška kongresnica
2. udeleženka kongresa: kongresnica je podala svoje mnenje
SSKJ²
kongrésnik -a m (ẹ̑)
1. v Združenih državah Amerike član zakonodajnega telesa, parlamenta: več let je bil kongresnik; demokratski, republikanski kongresnik; kalifornijski kongresnik / ameriški kongresnik
2. udeleženec kongresa: skrb za dobro počutje gostov, zlasti kongresnikov
SSKJ²
kongrésovec -vca m (ẹ̄) nav. ekspr.
1. udeleženec kongresa: kongresovci razpravljajo o novih znanstvenih dognanjih
2. v Združenih državah Amerike član kongresa: zasedanje kongresovcev
SSKJ²
kóngrua -e ž (ọ̑)
star. plača, ki jo dobi duhovnik od države: odpovedati se kongrui
SSKJ²
kongruénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. skladnost, ujemanje: ta kongruenca je le navidezna; kongruenca med prepričanjem in življenjem
♦ geom. enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti; skladnost; jezikosl. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi, ujemanje; mat. odnos med celima številoma, ki dasta, če se delita z istim številom, enak ostanek
SSKJ²
kongruénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. skladen, ujemajoč se: kongruentne oblike
SSKJ²
kongruéntnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. skladnost, ujemanje: kongruentnost vprašanj in odgovorov
SSKJ²
koníca -e ž (í)
1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico; puščična, šivankina konica; ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike
// končni, ožji del česa sploh: konice čevljev; konica jezika, nosu / konice dreves / hoditi po konicah prstov
// tako oblikovan predmet: izdelovati, vgrajevati diamantne konice; luknje dela z jekleno konico / pero ima iridijevo konico
♦ arheol. na eni strani priostreno prazgodovinsko orodje ali orožje iz kamna, kosti, kovine
2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji: promet ob konicah je izredno gost; prodajne zmogljivosti v konicah ne zadoščajo / elektrika nove hidroelektrarne bo le za kritje konic / prometne konice
// navadno v povedni rabi najvišja dosegljiva ali dosežena stopnja: pri tem vozilu je konica 140 km na uro; prav v vojni tematiki je pisatelj dosegel svojo kvalitetno konico vrh, višek
SSKJ²
koníčast -a -o prid. (í)
ki je na eni strani zožen, izoblikovan v konico: koničasti vrhovi gora / koničasti čevlji / koničasti listi; mož s koničasto brado / koničasto deblo na enem koncu precej tanjše kot na drugem
SSKJ²
kóničen1 -čna -o prid. (ọ́)
teh. stožčast, šilast: konična oblika kladiva / konični ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev; konični zatič
SSKJ²
koníčen2 -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na konica 2: pomanjkanje konične električne energije; močna konična obremenitev cest
SSKJ²
koníčiti -im nedov. (í ȋ)
ekspr. šiliti, ožiti: fant je koničil palico
SSKJ²
kóničnost -i ž (ọ́)
teh. lastnost, značilnost koničnega: koničnost orodja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
konídij -a m (í)
nav. mn., bot. enocelični tros pri nekaterih glivah:
SSKJ²
kònj kônja m, mest. ed. kônju in kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. kônjih tudi kónjih (ȍ ó)
1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom, zlasti za ježo in vprego: konj ga je brcnil; konj bije s kopiti ob tla; konja sta hrzala, prhala in se vzpenjala; voz so vlekli štirje konji; konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati; zajahali so konje; z bičem udariti po konju; bel, rjav konj; rezgetanje konj; gara kot konj; je močna kot konj; bil je vedno na cesti kot fijakarski konj / ta konj brca in grize / bos konj brez podkev, nepodkovan; bosanski konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov; čistokrven, dirkalni konj; jahalni konj primeren, izurjen za jahanje; poštni konj; ima tovornega konja; pren., ekspr. skozi predor drvi železni konj
// igrača v obliki konja: deček je jahal lesenega konja / gugalni konj
2. slabš. velik, neroden človek: si pa res konj / kot psovka glej, kam stopiš, konj
3. šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran; skakač: vzeti damo s konjem; vrednost konja
4. šport. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskoke: skakati čez konja / konj na šir postavljen pri gimnastičnih vajah počez
● ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; pog. delati iz muhe konja močno pretiravati; ekspr. biti na konju uspeti, doseči cilj
♦ vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; belgijski konj konj belgijske pasme; hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; polnokrvni konj konj angleške ali arabske pasme ali njun križanec; zool. nilski ali veliki povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius
SSKJ²
konjáč -a m (á)
kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel: konjač je konja že zakopal / kravo so morali poslati konjaču
SSKJ²
kónjaček -čka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od kónjak: popil je dve kavi in konjaček
SSKJ²
konjačíja -e ž (ȋ)
prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi konjačijo
// poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali: počistiti konjačijo
SSKJ²
konják1 -a m (á)
star. konjski hlev: konja je spravil v konjak; v konjaku je šest žrebcev
SSKJ²
kónjak2 -a m (ọ̑)
francoska žgana pijača iz vina, narejena po predpisanem postopku, ki jo proizvajajo v okolici mesta Cognac: piti konjak / kozarček konjaka
SSKJ²
konjár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem konj: konjar je krtačil konja
// star. konjski prekupčevalec: prišli so izvedeni konjarji, ki so poznali vse konje tostran Save
SSKJ²
konjárna -e ž (ȃ)
star. konjski hlev: hlapec je odvedel konja iz konjarne; dvorišče s konjarno in vozarno
SSKJ²
konjárski -a -o (á)
pridevnik od konjar: konjarsko delo
SSKJ²
konjárstvo -a s (ȃ)
zastar. konjereja
SSKJ²
kônjec -jca m (ó)
nar. konjič: privezati konjca
SSKJ²
konjedêrec in konjedérec -rca m (ȇ; ẹ̑)
1. slabš. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: konjederec je odpeljal konja, da ga zakoplje; konjederci in mesarji; z njim so ravnali kakor konjederci
2. nizko padar, mazač: noben konjederec mu ni mogel več pomagati
SSKJ²
konjedêrka in konjedérka -e ž (ȇ; ẹ̑)
1. slabš. ženska, ki se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel: oba sta prišla: konjederec in konjederka
2. nizko padarica, mazačka: v tej bolezni mu ni mogla pomagati nobena konjederka
SSKJ²
konjedêrnica in konjedérnica -e ž (ȇ; ẹ̑)
slabš. poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali; konjačija: odpeljati bolnega konja v konjedernico
SSKJ²
konjektúra -e ž (ȗ)
knjiž. ugibanje, domneva: to trdi na osnovi konjekture
♦ lit. dopolnitev, izpolnitev manjkajočega ali pokvarjenega dela besedila po domnevi, sklepanju
SSKJ²
konjeníca -e ž (í)
konji in konjeniki v vojski za preboj in hiter prodor v nasprotnikovo zaledje: konjenica je napadla / policijska konjenica
// rod kopenske vojske s konji in konjeniki: služil je pri konjenici / lahka, težka konjenica
SSKJ²
konjeník -a m (í)
v nekaterih državah vojak konjeniške enote: služil je kot konjenik; četa konjenikov
SSKJ²
konjeníški -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na konjenike ali konjenico: konjeniški polk; konjeniška enota / konjeniški napad / konjeniška uniforma
2. nanašajoč se na konjeništvo: ukvarja se s konjeniškim športom / konjeniški klub
SSKJ²
konjeníštvo -a s (ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo jahačev, z vzrejo in dresuro konj, z organizacijo konjskih dirk: v konjeništvu je dosegel lepe uspehe / ukvarja se s konjeništvom s konjeniškim športom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
konjerêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo konj: razvoj konjereje in govedoreje
SSKJ²
konjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec
SSKJ²
konjerêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na konjerejce ali konjerejo: na dirkah so sodelovali konji iz vseh konjerejskih krajev / konjerejsko delo
SSKJ²
konjétina in konjetína -e ž (ẹ̑; í)
konjsko meso: pečena konjetina; zrezki iz konjetine
SSKJ²
kônjev -a -o (ó)
svojilni pridevnik od konj: konjev hrbet
SSKJ²
konjevódec -dca m (ọ̑)
kdor vodi in oskrbuje konja: dela kot konjevodec / pri vojakih je bil konjevodec
SSKJ²
konjíca in kónjica -e ž (í; ọ̄)
star. konjenica: imel je izurjeno konjico
SSKJ²
konjìč -íča m (ȉ í)
nav. ekspr. manjšalnica od konj: osedlati konjiča; bel konjič / gugalni konjič
SSKJ²
konjíček -čka m (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od konj: osedlati, vpreči konjička; gledala je za dirkajočim konjičkom / gugalni konjiček
● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom
2. najljubše delo v prostem času: zbiranje starin je njegov konjiček / skoraj vsak človek ima svojega konjička
♦ zool. morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus
SSKJ²
konjíčkar -ja m (ȋ)
ekspr. kdor v prostem času opravlja svoje najljubše delo: svoje konjičke so v besedi in sliki predstavili konjičkarji sami
SSKJ²
konjík in kónjik -a m (í; ọ̄) star.
1. konjenik: v vas so prihrumeli konjiki / bil je potrjen h konjikom
2. jezdec, jahač: konjik je večkrat prijezdil tod mimo
SSKJ²
konjína -e ž (í) zastar.
1. konjska koža: predelava konjine
2. konjsko meso: pečena konjina
SSKJ²
kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó)
1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja / konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke
2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi
● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen
♦ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
SSKJ²
kónjščak tudi kónjšček -a m (ọ́)
konjski iztrebek: na cesti so ležali posušeni konjščaki
SSKJ²
konjugácija -e ž (á)
jezikosl. menjanje končnic pri glagolu; spregatev: konjugacija (glagola) v ednini
SSKJ²
konjugírati -am nedov. (ȋ)
jezikosl. menjavati končnice pri glagolu; spregati: deklinirati in konjugirati
    konjugíran -a -o:
    geom. konjugirana premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive, prirejena ali pridružena premera; kem. konjugirane vezi sledeče si enojne in dvojne vezi v organskih spojinah
SSKJ²
konjúh -a m (ū) star.
1. konjar: več let je bil konjuh
2. jezdec, jahač: slišalo se je le vpitje tatarskih konjuhov
SSKJ²
konjúnkcija -e ž (ú)
1. jezikosl. veznik: prepozicija in konjunkcija / hipotaktična konjunkcija
2. astron. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na isti strani neba kot Sonce: Mars je v konjunkciji s Soncem
♦ filoz. sestavljena izjava, katere deli se med seboj povezujejo; mat. sestavljena izjava, ki je pravilna, če so vse delne izjave pravilne
SSKJ²
kónjunktiv -a m (ọ̑)
jezikosl., v nekaterih jezikih naklon, ki izraža odvisnost enega glagolskega dejanja od drugega ali razmerje govorečega do povedanega, vezni naklon:
SSKJ²
kónjunktiven in konjunktíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ)
nanašajoč se na konjunktiv ali konjunkcijo: konjunktivni stavek / konjunktivna sodba
Število zadetkov: 97669